Pesniška dolina med Pesnico in Ptujem postaja vse bolj eno samo veliko polje z monokulturami pšenice, koruze, oljne repice in v zadnjem času tudi soje. Reka Pesnica, ki je v preteklosti skupaj s pritoki Drvanjo, Velko in Globovnico na veliko poplavljala travnike in pašnike, je bila konec 60-tih let minulega stoletja meliorirana in od stare struge je ostalo le še nekaj tolmunov. Ob njih se je ohranilo tudi značilno rastje z vrbami, jelšo in gromovnicami. V njem je našla varno zavetje tudi mala divjad, od jerebic do fazanov in druge perjadi. V zadnjih letih pa je bilo to rastje skupaj z mnogimi vetrobranskimi pasovi in naravnimi remizami posekano in Pesniška dolina postaja območje brez male divjadi. Lovci smo zaskrbljeni nad nenehnim slabšanjem življenjskih pogojev za poljsko divjad. Poljska jerebica je že povsem izginila, fazanov je samo še za okras, tu in tam se poleti v travnikih oglaša prepelica. A tudi ta vse redkeje.

Lovci upravičeno bijemo plat zvona, a ostajamo osamljeni, saj nas nihče ne posluša. Izjema so redki ozaveščeni naravovarstveniki in ornitologi, ki jim ni vseeno za uničevanje življenjskega okolja mnogih ptic in drugih živali. Kljub slabim pogojem za malo divjad pa lovci zanjo skrbimo tudi z dopolnilnim zimskim krmljenjem in z drugimi biotehniškimi ukrepi.

M.T.

Fotografija:

Bo ena od zadnjih remiz v osrednjem delu Pesniške doline pri Spodnjih Verjanah ostala? ( Foto Marjan Toš)

Spoštovani lovci in ljubitelji narave. Naposled je prišel čas, ko se narava prebuja in se letni čas počasi preveša v pomlad. To je za naše okolje izrednega pomena in vsi lovci lahko po svojih močeh pomagamo prostoživečim živalim za čim boljši vstop v to letno obdobje. Vse živalske vrste se bodo v tem času začele pripravljati na svoj podmladek in ptice skrbno načrtujejo in gradijo svoja gnezdišča. Ostala divjad bo kaj kmalu z mladiči.
Pomembno je tudi, da skrbno pripravimo solnice, saj je kalcij zelo pomemben za kostno zasnovo. Skratka veliko je raznih opravil, katere moramo opraviti v naravi.

Vabimo vas tudi na ogled naši spletnih kamer, postavljenih v naravi in kjer si lahko v živo ogledate obnašanje divjadi, gradnje gnezdišč in prepričan sem, da nam bo marsikatera ideja pomagala pri lastnih odločitvah v svojih revirjih.

 Lovski zdravo in obilo uživanja ter lovskih dogodivščin v naravi.

Peter Rajniš

VNOVIČ  SMO PRIŽGALI RDEČO LUČ ZA MALO DIVJAD

Na 64. rednem letnem občnem zboru so se zbrali člani zelene bratovščine iz Dobrave pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah in razpravljali o perečih vprašanjih gospodarjenja z divjadjo. Največ težav imajo zaradi dramatičnega slabšanja naravnih razmer za malo, poljsko divjad, ki je vse redkejša. Poljska jerebica je iz njihovega lovišča že izginila, fazani  in poljski zajci pa so zelo redki in le še za okras narave. Kot je navedel gospodar LD Branko Kaučič, so lani uplenili 8 fazanov, 8 poljskih zajcev, 28 rac mlakaric, 24 lisic in 1 jazbeca. Opravili so tudi odstrel kun belic in večjega števila sivih vran. Opozorili so, da ostajajo nemočni in da so spremembe v okolju zaradi uničevanja remiz, živih mej, grmišč in gozdnih robov dolgoročno izredno negativne. Svoje dodajo še intenzivno kmetovanje, uporaba kemičnih zaščitnih sredstev, naraščajoča rekreacija, nabiranje gozdnih sadežev in nenadzorovano spuščanje psov, ki na veliko preganjajo srnjad. Ta je še edina pomembna vrsta divjadi in z njo dobravški lovci umno gospodarijo. Lani je znašal skupni odvzem srnjadi iz njihovega lovišča 134 kosov živali obeh spolov in 11 trofejnih srnjakov namenili lovnemu turizmu. Kot je povedal starešina LD Franc Slekovec, je znašala povprečna trofejna vrednost teh srnjakov 86,86 CIC točk, kar je manj kot v preteklih letih. Odstrel srnjadi je bil lani izpolnjen 100%.

Kolektiv Lovske družine (LD) Dobrava šteje 36 članov. Žal je tudi pri njih zanimanja za vstop v zeleno bratovščino med mladimi vse manj. Dobro sodelujejo s kmeti in drugimi lastniki  zemljišč, z občinama Sveta Trojica in Cerkvenjak, z gasilskimi in drugimi društvi in so vključeni v območno Lovsko zvezo (LZ)Maribor. Njen predstavnik na občnem zboru Danilo Muršec je ob tej priložnosti predstavil poglavitne in strateške naloge LZ v prihodnjem štiriletnem obdobju in izpostavil vejo skrb za krepitev strokovnosti na vseh področjih. Lovce je pozdravil tudi trojiški župan  Darko Fras in izrekel zahvalo lovcem  za ustvarjalno vključevanje v aktivnosti lokalne skupnosti. Letos bodo v tej LD osrednjo pozornost namenili urejanju nove remize v Brengovi in pridobivanju dodatnih zemljišč za  malo divjad. Nadaljevali bodo tudi s programom na področju lovnega turizma, kinologije, lovskega strelstva in varstva narave. Skrbeli bodo tudi za sprotno aktualizacijo splete strani LD, ki je zelo dobro obiskana. Za njeno urejanje je zadolžen Peter Rajniš, kateremu  so se za delo posebej zahvalili.

Na občnem zboru so podelili priznanje in odlikovanji Lovske zveze Slovenije. Red za lovske zasluge II. stopnje je prejel Branko Kaučič, red za lovske zasluge III. stopnje Danilo Petrič, priznanje za 40 let članstva v lovski organizaciji pa Anton Šamperl.

                                                                                                                 (M.T.)

Fotografije: Marjan in Jure Toš                                                                                           

Odlikovanci LD Dobrava

Predstavnika pobratene LD Vurmat na OZ v Dobravi.

Gostje  64. OZ v lovskem domu v Dobravi

Utrinek iz OZ LD Dobrava

V Čagoni pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno jesensko srečanje lovcev iz pobratenih LD Vurmat  iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu in  LD Dobrava iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Člani zelene bratovščine so se udeležili krajšega skupnega lova na malo divjad, ki ga je vodil revirni vodja Danilo Petrič. Njegova pomočnika sta bila Ivan Ljubec in Tone Šamperl. Udeležence je nagovoril in pozdravil tudi Franc Slekovec, starešina LD Dobrava in vsem lovcem zaželel dober pogled. Boginja Diana jim je bila v lepem jesenskem vremenu še kar naklonjena, saj so uplenili 7 fazanov in 2 zajca. A bolj kot sam lov, ki počasi že gre v pozabo,  je bilo pomembno prijateljsko druženje, ki so ga sklenili v lovskem domu v Dobravi. Tam se je za dobrodošlico slovensko-goriškim lovcem zahvalil starešina LD Vurmat Rudi Maček. Omenjeni LD prijateljsko sodelujeta že polnih 40 let, saj je bila listina o pobratenju in sodelovanju podpisana leta 1977 na Vurmatu.

M.T.

Fotografija:

Zbor lovcev pred lovom v Čagoni (Foto Peter Rajniš)

Na strelišču Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokale »Dobrave«. V ekipni konkurenci so prepričljivo zmagali člane zelene bratovščine iz Negove pred  Lovsko družino Vitomarci in Strelskim društvom Velka. V ekipi zmagovalcev je nastopil tudi radgonski župan Stanko Rojko, še vedno zagret lovski strelec.  V posamični konkurenci je v  lovski disciplini slavil Davorin Toš iz LD Trnovska Vas, v športni disciplini Tadej Kostanjevec iz Strelskega društva Vitomarci in med veterani legendarni lovski in športni strelec Ivan Bezjak iz LD Dobrava. Vodja tekmovanja in strelski referent LD Dobrava Srečko Hojnik je  bil s potekom tekmovanja zelo zadovoljen, saj je minilo v izjemno športnem razpoloženju.

M.T.

Fotografija:

Lovski strelci  v Dobravi so imeli oster pogled in mirne roke…(Marjan Toš)

Pri lovskem domu v Dobravi v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno  jesensko druženje lovcev in kmetov iz območja Svete Trojice in Cerkvenjaka. V Lovski družini (LD) Dobrava, ki upravlja nekaj več kot 3.300 hektarjev nižinskega slovensko-goriškega lovišča si prizadevajo, da bi s preventivnimi ukrepi čim bolj omejili in preprečili škode od divjadi.. Za zdaj jim to v glavnem lepo uspeva. Nasploh je sodelovanje lovcev z lastniki kmetijskih in gozdnih površin zgledno in zadovoljivo. Največji problem še vedno predstavlja spomladansko požiganje travišč, sekanje grmovnic, živih mej in gozdnih robov, ki so pomembna zavetišča za poljsko divjad. Ta je tudi v tej LD   ogrožena, še zlasti poljske jerebice, prepelice in fazani. Pri srnjadi beležijo velike izgube v času zgodnje košnje travnikov. Kmete iz tega dela osrednjih Slovenskih gorica  sta pozdravila starešina LD Dobrava Franc Slekovec in trojiški župan Darko Fras, tudi sam član LD Dobrava.

M.T.

Fotografija:

Jesensko druženje kmetov in lovcev pri lovskem domu sredi Dobrave je potrdilo dobro sodelovanje zelene bratovščine z lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč (Foto: Marjan Toš)

Svečana prireditev na Vurmatu se je pričela v nedeljo dne 18.06.2017 ob 13.00 uri. Povabila smo se udeležili tudi lovci LD Dobrava in sicer v kar lepem številu na čelu s starešino Slekovec Francem. Povedati je potrebno, da je takšna prireditev oziroma visoki jubilej za ljudi iz Kobanskega velik ponos in prav vsaka kmetija ima nekaj skupnega z lovci. Tako je na prireditev prispelo zelo veliko število domačih lovcev, lovskih prijateljev, lastnikov zemljišč na tem območju in seveda mnogo drugih organizacij, kar je za takšno prireditev seveda jasno. Samo prireditev so naši lovski prijatelji iz Vurmata res skrbno in dobro pripravili, saj je celoten dogodek potekal na zavidljivo visokem in zelo dobrem lovskem nivoju. Nasmejali smo se tudi raznim skečem, pozorno prisluhnili vsem govorom ter se zabavali ob glasovih domače harmonike. Kot sem omenil, moram še enkrat pohvaliti naše prijatelje, saj je bil program res pestro in dobro postavljen. Vsekakor vam še enkrat zaželimo vse lepo in dobro v prihodnjosti lovskega dela in druženja.

Peter Rajniš

Še nekaj slik iz prireditve:

Letos mineva 40 let od podpisa listine o pobratenju LD Vurmat in LD Dobrava. Listina  o pobratenju je bila v dveh enakih izvodih podpisana 11. septembra 1977 na slovesnosti ob 30-letnici ustanovitve LD Vurmat. Vsaka LD je  prejela svoj izvod, vsebina listine pa je  sledeča:

»Člani zelene bratovščine Dobrave iz Slovenskih goric in Vurmata na Kozjaku smo navezali prijateljske stike, se začeli obiskovati v lovskih revirjih in utrjevati lovsko tovarištvo. Enotni, da je sodelovanje obeh lovskih družin koristno za vse člane, pa smo se letos samoupravno odločili podpisati listino O POBRATENJU obeh lovskih družin.

Narava in divjad sta nas združili, zato naj bo pobratenje primer tovariškega sodelovanja, gojitve, varovanja narave in lovsko pravilnega streljanja. Izraža naj se v najrazličnejših oblikah in s tem prispeva h krepitvi medsebojnega sodelovanja lovcev in občanov Dobrave v Slovenskih goricah in Vurmata na Kozjaku«.

Listino sta podpisala starešina LD Vurmat Maks Ozvald in starešina LD Dobrava Ernest Mlinarič. Leta 2004 pa je bila vnovič podpisana posebna listina o prijateljstvu in sodelovanju med tema dvema LD, ki sta jo podpisala starešina LD Vurmat Zoran Lakožič in starešina LD Dobrava Zvonko Paluc.Z njo se je vnovič okrepilo medsebojno sodelovanje, ki je bilo sredi 90-tih let minulega stoletja za nekaj časa skoraj prekinjeno. Zdaj poteka zgledno v zadovoljstvo obeh kolektivov zelene bratovščine.

M.T.

V lovskem revirju Osek v LD Dobrava v Slovenskih goricah lovci razpolagamo s sedmimi solnicami. Izdelovanje solnic in polaganje soli sodi že vrsto let med meni najljubša lovska opravila. Še posebej, kadar se tega lahko udeležita tudi lovca iz revirja, Arnold in  Rado. Na ta način skupaj opravimo planirano nalogo, ogled lovišča ter izmenjamo informacije in mnenja med seboj, pa tudi z domačini radi pokramljamo. Ti se največkrat potožijo zaradi »aboha« in lisic.

Iz dolgoletnih lovskih izkušenj delim mišljenje, da so lastniki zemljišč strpni oziroma prizanesljivi do škode od divjadi, saj te največkrat ne prijavljajo, oziroma  jo prijavljajo šele, ko preseže razumno mejo. Kot vodja lovskega revirja lastnike zemljišč običajno »potolažim« z repelentom ARBIN, odstrelom lisice, s prijazno besedo s pojasnilom, da je »aboh« v Sloveniji popolnoma zaščiten in kakšna je pot za morebitno uveljavljanje škode.

Velikokrat strokovnjaki poudarjajo, da želimo ohraniti kulturno krajino z visoko stopnjo biotske pestrosti, obenem pa povečati prehransko varnost države in da bi bilo najbolje, da bi upravljanje z divjadjo potekalo z enakopravnim dialogom vseh, ki jih divjad zadeva. Povsem soglašam, a  zavedati se moramo, da sta strateško povečanje samooskrbe s hrano in velika številčnost divjadi nasprotna si činitelja, dokazano v vsakodnevni praksi.