Vinaora Nivo SliderVinaora Nivo Slider

Kontakt

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

GOSPODAR
Branko Kavčič
031 435 156
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

TAJNIK
Dominik Slekovec
041 696 579
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

LOVSKA ČUVAJA

Danilo Petrič
041 716 028
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Jure Toš
041 296 696
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

GOSPODAR DOMA
Rado Gradišnik
040 201 283
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš

Iskanje

Vremenska napoved

Živa slika

ziva-slika

 


Jelen

Črna štorklja

Kanja

 

 

 

Vir : Estonija

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

STODESETLETNICA ORGANIZIRANEGA LOVSTVA NA SLOVENSKEM

 fazan Richter 1Slovensko lovstvo je v svojih več kot 100 letih uspešno preživelo vse oblike preobrazb, političnih sistemov, stotine razno raznih reorganizacij, sprememb zakonodaje, a je vedno preživelo. Preživeli smo tudi vse hude kritike po spremmebi režima v Sloveniji in mnogo odločnih nasprotnikov lova. Očitno je šlo za nerazumevanje lova, ki je prvenstveno del aktivnega naravovarstva in hkrati del slovenske dediščine. To je tradicija, ki jo je treba vedno znova spoštovati, negovati, obenem pa pri gospodarjenju z divjadjo vedno stopati v korak s časom. Skoraj  110 let smo slovenski lovci ostali zvesti svojemu osnovnemu načelu, ki je bilo sprejeto 1907 leta, »to je skrbi za divjad, naravo, strokovno izobraževanje, za lovsko kulturo, šege in običaje,  za »povzdigo našega stanu«, za bogastvo slovenskih lovišč  in za iskreno  lovsko tovarištvo.«

Po stoletjih skrbi za lovišča avstro-ogrskih gospodov, nemških industrialcev ter italijanskega plemstva smo lahko ponosni, da smo razvili eno najpravičnejših in trajnostnih lovskih tradicij na svetu. Tradicijo, del katere še vedno postaneš z delom in trudom in ne z zakupom ali lastništvom zemlje. Ugled  in naravovarstveno poslanstvo naše lovske organizacije sta najpomembnejši sporočili, s katerim se upravičeno postavljamo v Evropi in svetu: vedno in povsod služiti naravi! Tem plemenitom načelom sledimo tudi v LD Dobrava v osrčju Slovenskih goric. »Varovati in ohraniti«, postaja naše glavno vodilo. Ohraniti divjad tudi za prihodnje rodove in poskrbeti, da bodo vse prostoživeče vrste imele vsaj minimalne življenjske pogoje za obstoj in  preživetje. V tem duhu stopamo tudi dobravški lovci v leto 2017, v katerem bomo skupaj praznovali 110 letnico ustanovitve slovenske lovske organizacije.

Dr. Marjan Toš

 

BREZVESTNO UNIČEVANJE OKOLJA - REMIZ

Iz dolgoletnih lovskih izkušenj delim mišljenje, da so lastniki zemljišč strpni oziroma prizanesljivi do škode od divjadi, saj te največkrat ne prijavljajo, oziroma  jo prijavljajo šele, ko preseže razumno mejo. Kot vodja lovskega revirja lastnike zemljišč običajno »potolažim« z repelentom ARBIN, odstrelom lisice, s prijazno besedo s pojasnilom, da je »aboh« v Sloveniji popolnoma zaščiten in kakšna je pot za morebitno uveljavljanje škode.

Velikokrat strokovnjaki poudarjajo, da želimo ohraniti kulturno krajino z visoko stopnjo biotske pestrosti, obenem pa povečati prehransko varnost države in da bi bilo najbolje, da bi upravljanje z divjadjo potekalo z enakopravnim dialogom vseh, ki jih divjad zadeva. Povsem soglašam, a  zavedati se moramo, da sta strateško povečanje samooskrbe s hrano in velika številčnost divjadi nasprotna si činitelja, dokazano v vsakodnevni praksi.

Osredotočil se bom na okolje Slovenskih goric, predvsem na malo divjad (fazan, jerebica, prepelica, zajec in drugo), za katere iz leta v leto lovci ugotavljamo, da je v upadanju. Človek je tisti , ki je posegel v naravo in uničil ravnovesje. Sam vem, da je to industrija, urbanizirana gradnja, avtoceste, intenzivno kmetijstvo, monokultura, uporaba škropiv, krčenje gozdov, vetrobranskih pasov in živic, nepravilne regulacije potokov, divje odlaganje smeti, nizka okoljevarstvena zavest in drugo. Pri tem pa bom poudaril, da je krajina na Madžarskem in v Avstriji bistveno drugačna, mnogo prijaznejša do divjadi. Le zakaj? Mar zato, ker vodijo pristojni drugačno politiko, ali zato, ker je tam zavest ljudi drugačna? Verjetno oboje in še kaj.

Iz svojih izkušenj vem, da so kmetje velikokrat posekali vse kar se da, da bi pridobili subvencije, da so orali povsem do roba potokov, kosili ob nepravem času, brezbrižno požigali travine, z eno besedo, mnogokrat ustvarili povsem mrtvo krajino, monokulturno brez vetrobranskih pasov in grmišč. Razumem, da je temeljno poslanstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije zastopanje interesov lastnikov zemljišč in gozdov. A zastavljam vprašanje: kje so meje in odgovornost? Odgovornost pa se meri po posledicah, mar ne?

 

Tokrat bom uničevanje krajine prikazal s primerom požiganja remize (v katero smo lovci nekajkrat vložili fazane) s priloženimi fotografijami. Žal se s požiganjem travin in grmišč srečujemo iz leta v leto.

  Danilo MURŠEC

20160904 072134

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije..

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih