Vinaora Nivo SliderVinaora Nivo Slider

Kontakt

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

GOSPODAR
Branko Kavčič
031 435 156
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

TAJNIK
Dominik Slekovec
041 696 579
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

LOVSKA ČUVAJA

Danilo Petrič
041 716 028
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Jure Toš
041 296 696
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

GOSPODAR DOMA
Rado Gradišnik
040 201 283
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš

Iskanje

Vremenska napoved

Živa slika

ziva-slika

 


Jelen

Črna štorklja

Kanja

 

 

 

Vir : Estonija

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

STODESETLETNICA ORGANIZIRANEGA LOVSTVA NA SLOVENSKEM

 fazan Richter 1Slovensko lovstvo je v svojih več kot 100 letih uspešno preživelo vse oblike preobrazb, političnih sistemov, stotine razno raznih reorganizacij, sprememb zakonodaje, a je vedno preživelo. Preživeli smo tudi vse hude kritike po spremmebi režima v Sloveniji in mnogo odločnih nasprotnikov lova. Očitno je šlo za nerazumevanje lova, ki je prvenstveno del aktivnega naravovarstva in hkrati del slovenske dediščine. To je tradicija, ki jo je treba vedno znova spoštovati, negovati, obenem pa pri gospodarjenju z divjadjo vedno stopati v korak s časom. Skoraj  110 let smo slovenski lovci ostali zvesti svojemu osnovnemu načelu, ki je bilo sprejeto 1907 leta, »to je skrbi za divjad, naravo, strokovno izobraževanje, za lovsko kulturo, šege in običaje,  za »povzdigo našega stanu«, za bogastvo slovenskih lovišč  in za iskreno  lovsko tovarištvo.«

Po stoletjih skrbi za lovišča avstro-ogrskih gospodov, nemških industrialcev ter italijanskega plemstva smo lahko ponosni, da smo razvili eno najpravičnejših in trajnostnih lovskih tradicij na svetu. Tradicijo, del katere še vedno postaneš z delom in trudom in ne z zakupom ali lastništvom zemlje. Ugled  in naravovarstveno poslanstvo naše lovske organizacije sta najpomembnejši sporočili, s katerim se upravičeno postavljamo v Evropi in svetu: vedno in povsod služiti naravi! Tem plemenitom načelom sledimo tudi v LD Dobrava v osrčju Slovenskih goric. »Varovati in ohraniti«, postaja naše glavno vodilo. Ohraniti divjad tudi za prihodnje rodove in poskrbeti, da bodo vse prostoživeče vrste imele vsaj minimalne življenjske pogoje za obstoj in  preživetje. V tem duhu stopamo tudi dobravški lovci v leto 2017, v katerem bomo skupaj praznovali 110 letnico ustanovitve slovenske lovske organizacije.

Dr. Marjan Toš

 

Pristrel risanic 2016

DSCN1525

 

Pristrel risanic 2016 v Dobravi!

Lep vetrovni dan, dobra udeležba, še boljši rezultati in veselje je lahko popolno to je razbrati iz skupinske slike.  Zmagovalci se ponavljajo, eni pravijo, če si dober, si dober! Prvo mesto Vlado Šteinfelser 29 krogov, drugo mesto Srečko Hojnik in tretji Franc Slekovec.

Božo Slukan

 

 

 

 

DSCN1522

IGNAC SENEKOVIČ – PETINSEDEMDESETLETNIK

IMG 4147Naš lovski tovariš Ignac Senekovič,   še zadnja lovska legenda Dobrave,  praznuje petinsedemdesetletnico življenja.  Lenartčan, ki je še vedno tudi trojičan, je srčno navezan na kolektiv zelene bratovščine LD Dobrava, v kateri je že od sredine 60-tih let minulega stoletja. Po stažu je zdaj najstarejši član naše LD in je bil učenec generacije Ernesta Mlinariča, Stanka Pavlasa, Karla Vajngerla, Zdenka Neuvirta, Ivana Klobučarja in Jožeta Lovrenčiča. O njih vedno govori z velikim spoštovanjem in se jih zelo rad spominja. Tako kot se rad spominja svojega velikega in nerazdružljivega prijatelja Štefana Duha, pa Milana Dečka, Franca Žmavca in še mnogih drugih, ki so že odlšli v večna lovišča. Ignac Senekovič je bil med graditelji lovskega doma v Dobravi, bil je mentor mnogim mladim lovcem, dober strelec in je  sodeloval  tudi pri tako rekoč vseh opravilih v lovskem revirju Dobrava, katerega je nekaj let tudi uspešno vodil. Ob njegovem visokem življenjskem jubileju mu želimo še veliko  zdravja, osebne sreče in tudi dobrega pogleda. Predvsem pa upamo, da bo še vedno rad prihajal med nas in se z nami družil,  tako v lovskem domu kot tudi v lovišču.

Dragi Ignac, še na mnoga zdrava leta!

M.T.

NA VELKI SLAVILI BENEDIČANI PRED DOBRAVO IN LENARTOM

IMG 1100Na strelišču Lovske družine ( LD ) Velka v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno prvenstvo v lovski strelski kombinaciji za naslove in pokale lenarškega lovsko-gojitvenega bazena ( LGB ).  Na dobro pripravljenem strelišču  se je pomeril0 30 najboljših lovcev – strelcev  iz LD Benedikt, Dobrava, Lenart, Voličina, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih goricah in to v ekipni in posamični konkurenci. Med ekipami je prepričljivo slavila pomlajena ekipa LD Benedikt pred tudi pomlajeno ekipo LD Dobrava in LD Lenart. Četrti so bili gostitelji od Svete Ane, peti lovci iz Voličine in šesti lovci LD Sveti Jurij.  V posamični konkurenci je s precejšnjim naskokom točk zmagal Marjan Perko iz LD Benedikt pred Vilijem Peserlom iz Lenarta in Emilom Valnerjem iz Benedikta. Četrti je bil legendarni in prekaljeni  strelski veteran Ivan Bezjak iz Dobrave, peti Branko Lončarič iz Benedikta, šesti Vinko Kocuvan iz Dobrave, sedmi  Jure Toš iz Dobrave, osmi Aleksander Bolšec iz Svete Ane, deveti Drago Korošec iz Lenarta in deseti  Ignac Breznik  iz Svete Ane. V  posamični konkurenci – golobi je zmagal Branko Lončarič iz Benedikta (14) pred Juretom Tošem iz Dobrave (14) in Marjanom Perkom iz Benedikta (13), v posamični konkurenci –krogla Mk pa je zmagal Aleksander Bolšec iz Svete Ane (170) pred Marjanom Perkom iz Benedikta (168) in Ignacem Breznikom iz Svete Ane (166). Tekmovanje je zgledno organizirala LD Sveta Ana pod vodstvom starešine in hkrati tudi predsednika lenarškega LGB  Marjana Krambergerja.

M.T.

IMG 1092 IMG 1098

 

GNEZDENJE KANJE

Kanja odspredajWKanja, Buteo buteo, (Linnaeus, 1758)

Trenutno smo v času gnezdenja ptic in med njimi je tudi KANJA, kateri bom danes namenil nekaj besed in slik.
Prav danes bom tudi na naši strani postavil povezavo z dvema kamerama teh lepih ptic v naravi. Vabljeni, da si jih v živo ogledate in pri tem uživate.

http://pontu.eenet.ee/player/hiireviu.html
http://pontu.eenet.ee/player/hiireviu2.html

Vsi vemo, da je Kanja zelo pomembna v našem habitatu in ustvarja pomembno ravnovesje v naravi.
Seveda je zaščitena vrsta ptic! 

vir: www.gnezdilnice.si
 
Status: stalnica, klatež in zimski gost
Velikost: 49 do 55 cm, masa 600 – 1200 g, razpon peruti 110 – 130 cm
Posebnost: naša najštevičnejša ujeda
Značilna barva: rjavo belo lisasta in pasasta, rumene noge in voščenica, samec in samica se po barvi perja ne razlikujeta. Kanja se pojavlja v velikem spektru barvnih različic, od skoraj popolnoma bele do izrazito temno rjave barve.
Spolna dvoličnost: samica je večja od samca
Značilna oblika: med letom so lepo vidne velike in široke peruti ter kratek rep
Značilno vedenje: v sončnem vremenu med iskanjem plena krožno jadra v termičnih stebrih nad pokrajino
Razširjenost: splošna
Habitat:, polja in redki gozdovi. Gostih sestojev iglavcev in visokogorja se izogiba.
Čas gnezdenja: april, maj, junij, julij
Gnezdišče: vrhovi visokih dreves
Gnezdo: veliko ploščato gnezdo je zgrajeno 20 do 25 metrov visoko, narejeno iz vej in dračja, postlano s travo mahom, dlako in listjem
Jajca: umazano bela s sivo rjavimi lisami, velikost 55/44 mm
Leglo: 1 leglo, 2 do 3 jajca
Prehrana: poljske in gozdne miši, voluharji, krti, podgane, žabe, male ptice in mali plazilci, deževniki, pozimi na cesti povožene živali. V zimskem času ji lahko uredimo krmišče na polju, kamor nosimo poginulo domačo perutnino in zajce, klavne odpadke ter na cesti povožene mačke.
Komentar: Kanja se v hudih zimah pojavlja ob krmilnicah postavljene na robu podeželjskih naselij. Visoka snežna odeja in nizke temperature kanji preprečujejo lov malih talnih sesalcev na odprtih kmetijskih površinah kjer sicer živi. H krmilnicam jo pritegne vrvež ptic, pri katerih se nadeja ulova. Kanja ni specializirana za lov malih ptic pevk, za kaj takega je prevelika in prepočasna. V veliki množini ptic, ki se zbirajo okoli krmilnic, se pogosto znajde kakšna oslabela ali ranjena ptica, katero z malo sreče kanja lahko ujame. Ker kanja ni plenilec malih ptic pevk, se jo le te ne bojijo preveč, na hitro se ji ognejo in nemoteno obiskujejo krmilnico. Če imamo poleg klasične krmilnice na vejah sadnega in okrasnega drevja obešene kose živalske maščobe se bo kanja hranila na maščobi in se za ostale ptice ne bo kaj prida zmenila. Kanjo zaradi njene velikosti in gracioznosti hitro opazimo in takoj postane predmet naše pozornosti.
Ogroženost: vsesplošna kemizacija kmetijstva, krivolov in cestni promet
Fotografije: Wikipedia
Kanja jadra wiki Kanja jajcaSB
 
Peter Rajniš
 

Mala divjad izgublja tla pod nogami.....

IMG 1050Že vrsto let  spremljam in dokumentiram dogajanja  v zvezi z naravnimi razmerami za poljsko ( malo ) divjad na širšem območju Pesniške doline in vedno znova prihajam do enakega zaključka, namreč,  da so posegi v okolje tolikšni, da ni več mogoče popraviti posledic. Lani sem spremljal uničenje dobršnega dela še vedno precej ekstenzivno obdelane dolinice ob Andrenškem potoku, ki je bila dobesedno zredirana , posekana so bila vsa grmišča,  skupine večjih dreves, vse žive meje, vse tipične slovenskogoriške mlake in ostali elementi značilne slovenskogoriške krajine. Dolina je  postala pusta, osiromašena, vetrobranski pasovi so izginili, mokrice so izsušene, nabrežine ribnikov in mlak pa povsem očiščene. Mala divjad nima v tem predelu več kaj iskati, njen življenski prostor je uničene. Letošnjo pomlad spremljal nekoliko drugačne pojave ob melioracijskih jarkih ob Drvanji, Velki in Globovnici. Povsod je gorelo, suhe trave in grmišča so pobirali ognjeni zublji, ki so tu in tam segali celo do nekoliko večjih , a še vedno skromnih remiz za poljsko divjad. Ni jih več, zgoreli so  zaradi pohlepa bo nekaj dodatnih arih orne zemlje. Uničila jih je človeška roka, brez pomisleka, da bo morda že čez deset let zaradi nekaj kilogramov koruze ali pšenice posledice v naravi težko popraviti. Bojim se, da o tem nihče ne razmišlja, kamorkoli sem pogledal, povsod so brnele motorne žage, grmišča so padala, zadaj pa so težki stroji čistili struge potokov, ki so dobile raven tok in so povsem gole. Vse je bilo v napoto, le tu in tam je ostal kakšen grm črne jelše ali navadne vrbe. Bojim se, da bodo tudi to posekali.  Plameni so goltali remizo za remizo, grmišče za grmiščem, travišče za traviščem,  tisti redki prebivalci teh uničujočih predelov so brezglavo bežali. Toda kam naj pobegnejo? Kje naj najdejo varno zavetje?

Preberi več

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije..

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih