Vinaora Nivo SliderVinaora Nivo Slider

Kontakt

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

GOSPODAR
Branko Kavčič
031 435 156
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

TAJNIK
Dominik Slekovec
041 696 579
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

LOVSKA ČUVAJA

Danilo Petrič
041 716 028
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Jure Toš
041 296 696
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

GOSPODAR DOMA
Rado Gradišnik
040 201 283
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš

Iskanje

Vremenska napoved

Živa slika

ziva-slika

 


Jelen

Črna štorklja

Kanja

 

 

 

Vir : Estonija

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

STODESETLETNICA ORGANIZIRANEGA LOVSTVA NA SLOVENSKEM

 fazan Richter 1Slovensko lovstvo je v svojih več kot 100 letih uspešno preživelo vse oblike preobrazb, političnih sistemov, stotine razno raznih reorganizacij, sprememb zakonodaje, a je vedno preživelo. Preživeli smo tudi vse hude kritike po spremmebi režima v Sloveniji in mnogo odločnih nasprotnikov lova. Očitno je šlo za nerazumevanje lova, ki je prvenstveno del aktivnega naravovarstva in hkrati del slovenske dediščine. To je tradicija, ki jo je treba vedno znova spoštovati, negovati, obenem pa pri gospodarjenju z divjadjo vedno stopati v korak s časom. Skoraj  110 let smo slovenski lovci ostali zvesti svojemu osnovnemu načelu, ki je bilo sprejeto 1907 leta, »to je skrbi za divjad, naravo, strokovno izobraževanje, za lovsko kulturo, šege in običaje,  za »povzdigo našega stanu«, za bogastvo slovenskih lovišč  in za iskreno  lovsko tovarištvo.«

Po stoletjih skrbi za lovišča avstro-ogrskih gospodov, nemških industrialcev ter italijanskega plemstva smo lahko ponosni, da smo razvili eno najpravičnejših in trajnostnih lovskih tradicij na svetu. Tradicijo, del katere še vedno postaneš z delom in trudom in ne z zakupom ali lastništvom zemlje. Ugled  in naravovarstveno poslanstvo naše lovske organizacije sta najpomembnejši sporočili, s katerim se upravičeno postavljamo v Evropi in svetu: vedno in povsod služiti naravi! Tem plemenitom načelom sledimo tudi v LD Dobrava v osrčju Slovenskih goric. »Varovati in ohraniti«, postaja naše glavno vodilo. Ohraniti divjad tudi za prihodnje rodove in poskrbeti, da bodo vse prostoživeče vrste imele vsaj minimalne življenjske pogoje za obstoj in  preživetje. V tem duhu stopamo tudi dobravški lovci v leto 2017, v katerem bomo skupaj praznovali 110 letnico ustanovitve slovenske lovske organizacije.

Dr. Marjan Toš

 

BREZVESTNO UNIČEVANJE OKOLJA - REMIZ

Iz dolgoletnih lovskih izkušenj delim mišljenje, da so lastniki zemljišč strpni oziroma prizanesljivi do škode od divjadi, saj te največkrat ne prijavljajo, oziroma  jo prijavljajo šele, ko preseže razumno mejo. Kot vodja lovskega revirja lastnike zemljišč običajno »potolažim« z repelentom ARBIN, odstrelom lisice, s prijazno besedo s pojasnilom, da je »aboh« v Sloveniji popolnoma zaščiten in kakšna je pot za morebitno uveljavljanje škode.

Velikokrat strokovnjaki poudarjajo, da želimo ohraniti kulturno krajino z visoko stopnjo biotske pestrosti, obenem pa povečati prehransko varnost države in da bi bilo najbolje, da bi upravljanje z divjadjo potekalo z enakopravnim dialogom vseh, ki jih divjad zadeva. Povsem soglašam, a  zavedati se moramo, da sta strateško povečanje samooskrbe s hrano in velika številčnost divjadi nasprotna si činitelja, dokazano v vsakodnevni praksi.

Preberi več

BLIŽA SE ASFALTNA CESTA, NJE SE LOVEC ….

Ljudje se običajno veselimo napredka, novih pridobitev, ki nam olajšujejo življenje. A vsaka stvar ima tudi drugo plat medalje, tisto, za katero običajno rečemo »to pa ne bo dobro«.

Skozi lovski revir Osek v LD Dobrava v Slovenskih goricah poteka občinska cesta, ki na severu povezuje asfaltno cesto Sveta Trojica – Cerkvenjak – Gornja Radgona z avtocesto Maribor - Lendava na južnem delu. Predvsem med tednom je po sedanji cesti v jutranjem in popoldanskem času povečan promet, pa tudi precejšnje hitrosti vozil beležimo, saj se  nekaterim zelo mudi, verjetno na delo. V letnem času se jim pridružijo tudi oblaki prahu, ki so jih bili domačini, živeči v bližini ceste »zelo veseli«.

Preberi več

DOŽIVLJAJ NA LOVU V POBRATENI LD VURMAT

V matični lovski družini, LD Dobrava v Slovenskih goricah, smo zaključili z nižinskim lovom na polovici decembra, zato sem bil neizmerno vesel klica lovskega prijatelja Petra. Tako nekako je dejal: »jutri zjutraj, na Štefanovo, greva z očetom na lov v pobrateno LD VURMAT na Duh na Ostrem vrhu. A bi šel z nama, te »pobereva« v Mariboru ob 6.45?« Ni mi bilo treba reči dvakrat, kajti lov v pobrateni LD je drugačen od našega nižinskega. Doživljam ga skoraj kot misterioznega, saj si popolnoma sam na stojišču, v širnem gozdu, v kakšni globeli, kar nekaj ur, dokler vodnik  ne pride pote.

 

Preberi več

V PESNIŠKI DOLINI IZGINJAJO (ŠE) ZADNJE OAZE ZA MALO DIVJAD?

Potem ko je mala divjad tudi s pomočjo lovcev in dodatnega zimskega krmljenja preživela dokaj ostro zimo, se ji na pomlad očitno ne obeta nič dobrega. Motorne žage že glasno »pojejo« in na veliko padajo še zadnje naravne remize in grmišča, v katerih si  je lahko mala divjad poiskala mir,trajno zavetišče in prostor za razmnoževanje. Na udaru so znova nižinske lovske družine ( LD ), še zlasti v Pesniški in tudi Ščavniški dolini. Med njimi je tudi LD Dobrava v Slovenskih goricah, ki je letos očitno izgubila še zadnjo oazo za malo divjad v predelu Spodnje  Senarske in Spodnjih Verjan. Na levem bregu stare struge reke Pesnice je ob njivskem  kompleksu, s katerim gospodari lenarški podjetje Žipo padlo vse, drevje in grmišča. Nekaj drevja in neuporabnih grmišč je ostalo le še na desnem bregu ostanka Pesnice ob njivah, s katerimi gospodari ptujska Perutnina. Kako dolgo še?

Preberi več

PREDSEDNIKOV SPREJEM OB 110 LETNICI LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE

Sprejem LZS pri predsedniku republike Borutu Pahorju 22.2 2Ob 110-letnici ustanovitve slovenske lovske organizacije je v predsedniški palači v Ljubljani predsednik Republike Slovenije Borut Pahor  sprejel vodstvo Lovske zveze Slovenije (LZS).Ta je ena najstarejših organizacij civilne družbe na Slovenskem ter združuje in povezuje skoraj enaidvajsettisoč slovenskih lovcev. Delegacijo LZS je vodil njen predsednik mag. Lado Bradač.

Predsedniku republike so celovito predstavili delovanje lovske organizacije in njeno naravovarstveno poslanstvo v sodobnem času. Posebno pozornost so namenili aktualnim temam okoli reševanja škod po divjadi in sobivanja z velikimi zvermi, zlasti z volkom in medvedom. Ocenili so, da je treba vsa  odprta vprašanja je treba reševati strpno, v dialogu z vsemi prizadeti deležniki  in  iskati konsenz. Predsednik Pahor je z zanimanjem prisluhnil predstavitvi zbornika Slovenski lovci v vojni za Slovenijo in lovcem izrekel  priznanje za aktivno  vlogo v osamosvojitveni vojni. Posredovali so mu tudi informacije o sodelovanju slovenskih lovcev z zamejskimi lovci na avstrijskem Koroškem in v sosednji Italiji, kar že desetletja  pomaga pri utrjevanju vezi med matičnim narodom in manjšino. Predstavili so mu pobudo za vzpostavitev  inštituta varuha narave in predvideno celovito ureditev novega lovskega centra v Sloveniji.

Predsednik republike Borut Pahor je sprejel častno pokroviteljstvo nad praznovanjem  110-letnice slovenskega lovstva in bo tudi slavnostni govornik na osrednji svečani akademiji  LZS, ki bo v drugi polovici septembra v Sežani.

(mt)

 

Fotografija:

Predstavniki LZS na pogovorih s predsednikom Pahorjem (Foto: Janina Žagar).

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije..

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih