Kontakt

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328

GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161

TAJNIK
dr. Zoran Belec
041 657-784

LOVSKI ČUVAJ

Vlado Steinfelser
031 578-161

Jure Toš
041 296 696

GOSPODAR DOMA

Rado Gradišnik
040-201-283

Ivan Turčin
041-882-592

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš 

Iskanje

Vremenska napoved

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

UPOŠTEVAJO NAJ SE TUDI DOLOČILA ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU

Bo navodilo MOP o urejanju vodotokov letos končno spoštovano


Pred dnevi je več občin objavilo obvestilo Ministrstva za okolje in prostor (MOP) s pozivom
lastnikom zemljišč ob vodotokih II. razreda. Gre za manjše vodotoke, kot so v Slovenskih goricah
Globovnica, Velka, Drvanja, Ročica, Rogoznica, Partinjski potok, Brengovški, Stanetinški in
Župetinški potok. Osrednja slovenskgoriška vodotoka Pesnica in Ščavnica pa sodita med
vodotoke I. razreda. V skladu z omenjenim pozivom je iz teh vodotokov potrebno
odstranjevanje odpadkov, opuščenih in odvrženih predmetov, v strnjenih naseljih pa je treba
redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov. Goloseki ob vodotokih niso dovljeni. Pri
odstranjevanju grmičevja in v drevja je treba upoštevati določila Zakona o divjadi in lovstvu, po
katerih je prepovedano odstranjevaje zarasti ob vodnih koritih v času med 1. marcem in 1.
avgustom. Gre za pomembno določilo, katerega še posebej pozdravljajo v lovskih družinah (LD)
in srčno upajo, da se ga bo končno začelo spoštovati. V preteklih letih so namreč iz večine
slovenskogoriških LD prihajala resna opozorila, da se zakon na veliko krši in da zlasti zgodaj
spomladi na veliko sekajo grmovja in drevje ob vseh manjšh vodotokih. Za nameček pa so
marsikje tudi na veliko požigali grmišča in stare trave, čeprav kurjenje v naravi ni dovoljeno.
Morda bodo opozorila in kritike iz preteklosti zalegle in bo mali divjadi (poljske kure, predvsem
fazani in poljske jerebice) in vsem drugim živim organizmom ostalo vsaj še nekaj naravnih
pogojev za preživetje. Dobršen del nekdanjega bogatega naravnega okolja je v obeh največjih
dolinah v Slovenskih goricah, torej v Ščavniški in Pesniški sicer uničen, v dolinah manjših
pritokov pa se nekaj možnosti za preživetje te divjadi še ponuja. Kako dolgo še, pa je drugo
vprašanje, ki lovce in leta v leto bolj skrbi. A ne gre zgolj za divjad in za lovske interese,
spremenjene naravne razmere negativno vplivajo tudi na človeka.

Marjan Toš
Fotografija: Ena zadnjih remiz v Brengovi /Foto: Marjan Toš/
Ena redkih remiz za malo divjad v Brengovi
Fotografija: Na obronkih Dobrave je posijalo sonce/Foto: Marjan Toš

Posijalo je sonce

KRST LOVSKEGA ZELENCA V STANETINCIH

Lovske šege in občaji se ohranjajo
KRST LOVSKEGA ZELENCA V STANETINCIH

V zeleni bratovščini skrbijo za ohranjanje starih lovskih šeg in običajev. Med njimi je tudi lovski
krst.Zdajšnja daljša oblika lovskega krsta se je pri nas razvila v začetku prejšnjega stoletja
zlasti na podeželju. Vsebinsko sporočilo tega običaja so slovenski lovci prevzeli iz germanskih
dežel, dokončno pa so obred prikrojili tudi navadam naših lovcev v posameznih delih
Slovenije. V novejšem času lovci običaj prirejajo predvsem po zadnjem skupnem lovu v sezoni.
Takrat se lovska družba zbere na zadnjem pogonu. Daljši način lovskega krsta je skoraj povsod
izpodrinil predhodnega - krajšega tudi zato, ker je sodobnejši bolj »slavnosten« in traja dlje,
kar nudi zbrani lovski družbi več zabave. Poznavalci lovskih običajev pripominjajo, da lovski krst
ni in ne sme postati nobena burka, temveč mora ohraniti vsaj elemente izvirnega
srednjeveškega obreda - nekakšnega lovskega »poviteženja«. Od tod namreč običaj tudi izvira.
Po tem starem običaju so opravili lovski krst tudi v LD Dobrava v Slovenskih goricah. Krstili so
»zelenca« Fredija Kolednika, ki je uspešno prestal lovsko pripravništvo in opravil lovski izpit, s
krstom pa je postal polnopravni član zelene bratovščine. Na krstu na prostem na domačem
dvorišču v revirju Stanetinci ni manjkalo lovskih šal in dovtipov. Obtoženi »zelenec« je prestal
sodni postopek pred »nezmotljivim lovskim sodiščem sv. Hubertusa« in dokončno postal pravi
lovec. Krstil ga je starešina Franc Slekovec.

(mt)
Fotografija:
Tožilec Zoran in zelenec Fredi iz »oči v oči« /Foto Marjan Toš/

Lovski tožilec Zora in obtoženi Fredi

Krst v Stanetincih

Zelenec Fredi Kolednik v pričakovanju obsodbe

Zahtevni zdravniški pregled

Lovsko tihožitje

Izšla je 44. knjiga Zlatorogove knjižnice

Izšla je 44. knjiga Zlatorogove knjižnice Lovske zveze Slovenije. Nova knjiga nosi naslov Zeleno, srčno, častno in odgovorno s podnaslovom Prvaki slovenske lovske organizacije v ogledalu časa od 1907 do 2021. Knjižno delo o zgodovini krovne lovske organizacije in lovskih predsednikih, ki obsega skoraj 400 strani, je napisal dr. Marjan Toš.

Po en izvod knjige Zlatorogove knjižnice prejmejo vsi člani. Naročila dodatnih izvodov po e-pošti . Cena knjige je 18 evrov.knjiga predsednik LZS ovitek Marjan Tos 762x1024

Knjiga je namenjena vsem lovcem, ki jih zanima celovit in poglobljen opis ter omembe zgodovinskih osebnosti slovenske lovske organizacije in še posebno oseben vsebinski prispevek prvakov slovenske lovske organizacije. Delo ni znanstvena monografija, poudarja avtor in dodaja, da je lahko kljub temu dobro izhodišče za prihodnje raziskovalce zgodovine slovenskega lovstva in lovske organizacije v širšem kontekstu proučevanja novejše slovenske zgodovine.

Marsikaj je mogoče še dopolniti z novimi viri in spoznanji. Nobena zgodovina namreč ni dokončna, pač pa se vedno dopolnjuje, kajti nič ni tako skrito, da ne bi bilo enkrat tudi odkrito, meni Toš in pojasnjuje: »S pričujočo knjigo na nek način odpiramo novo zgodovinsko poglavje, prejšnja poglavja pa stiskamo med platnice spomina, kajti vsa preteklost, tudi lovska, je v spominu, prihodnost pa v pričakovanju.«

Več v januarski številki Lovca

PETDESET LET ZVESTOBE ZELENI BRATOVŠČINI

Na zadnjem letošnjem delovnem posvetu članov Lovske družine (LD) Dobrava iz Svete Trojice v
Slovenskih goricah so spregovorili o uresničevanju letošnjega lovsko-upravljalskega načrta in o
urejanju nekaterih odprtih zemljiško-knjižnih razmer okoli lastnine LD Dobrava. Vnovič so načeli
spremembe v naravnem okolju, ki izredno negativno vplivajo na skromno številčost male
divjadi. Najslabše so razmere za fazane in poljke jerebice, ki so iz njihvega lovišča tako rekoč že
povsem izginile. Skrbi jih tudi upadnje številčnosti srnjadi, s katero umno gospodarijo in del
odstrela trofejnih srnjakov namenjajo lovnemu turizmu. Ker se občasno že pojavljajo divji
prašiči so zelo pozorni nad gibanjem te divjadi, ki lahko v kmetijskem prostoru povzroča veliko
škodo. V zadnjih letih so le prehodni, tako da za zdaj škod še niso povzročili.
Starešina tega 36-članskega kolektiva zelene bratovščine, ki je za uspešno delo prejel posebni
certifikat kot ena najboljših slovenskih lovskih družin, Franc Slekovec, je podelil spominske
značke in diplome za dolgoletno članstvo v lovski organzaciji. Za petdesetletno zvestobo zeleni
bratovščini so spominske značke dobili Anton Šebart, Branislav Kavčič, Alojz Kuplen in Ignac
Senekovič. Slednji velja za še zadnjo velik lovsko legendo te LD in uživa med lovci velik ugled in
spoštovanje. Kljub letom rad pride med lovske tovariše in občasno tudi priskoči na pomoč pri
delovnih akcijh.Ignac je bil dolga leta izredno cenjen mentor mladih lovcev in se je izkazal kot
odličen poznavalec razmer v lovišču. Svoje bogate praktične izkušnje je brez zadržka prenašal na
številne generacije mlajših članov LD Dobrava.

dr. Marjan TOŠ

IMG 5565

Fotografija:
Ignac Senekovič, velika legenda in učitelj mladih lovcev v LD Dobrava, prejema spominsko
priznanje iz rok starešine Franca Slekovca/Foto:Peter Rajniš/

IMG 5568

POGLED NA KRMIŠČE V ŽIVO

Spoštovani moji lovski tovariši.

Ko si boste zaželeli iz toplega doma pogledati in obujati spomine na pretekle lovske dni v naravi, sem vam na naši spletni strani nastavil dostop do pogleda na krmišča.. Vse ostalo preverite sami in uživajte ob pogledu!

Lovska kamera v živo je na tej povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=-FCNl4rNvA4

Veliko užitkov ob gledanju.

Peter Rajniš, urednik

Epidemija preprečila še eno Martinovo srečanje

SREČANJE ŠTAJERSKIH IN ZAMEJSKIH LOVCEV V DOBRAVI ODPOVEDANO

Iz Lovske zveze (LZ) Maribor so sporočili, da so zaradi novonastalih neugodni epidemioloških
razmer odpovedali letošnje srečanje s člani Kluba prijateljev lova (KPL) iz Celovca v Dobravi v
Slovenskih goricah, načrtovano za 6. november. Mariborska območna LZ že 57 let tvorno
sodeluje z zamejskim lovskim klubom na avstrijskem Koroškem in s tem krepi stike in vezi med
matičnim narodom in manjšino onstran Karavank. Vsako leto okoli Martinovega organizirajo
srečanje s skupnim lovom na malo divjad. Letos je bila za gostitelja srečanja izbrana Lovska
družina (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki takšno sodelovanje podprira in je že leta 1989
prvič gostila zamejske koroške lovce. Častni pokrovitelj srečanja je bil trojiški župan David
Klobasa, ki je ob te priložnosti posebej izpostavil pomen tovrstnega sodelovanja med
slovenskimi in zamejskimi lovci. Predsednik mariborske LZ Marjan Gselman je ob tem poudaril,
da niso želeli nobenega tveganja in da bodo letošnji lov tako kot tudi lanskega prav tako
odpovedanega zaradi epidemije, nadoknadili prihodnje leto, ko bo srečanje lahko sproščeno in
brez kakršnihkoli omejitev. S tem se je strinjal tudi predsednik KPL Celovec Janez Kaiser.
(mt)
Fotografija:
Dva predsednika, Marjan Gselman (LZ) in Janez Kaiser (KPL) na stoletnici LZ Maribor/arhiv LZ
Maribor
Marjan Gselman in Janez Kaiser na proslavi stoletnice LZ Maribor

Vsem lovkam in lovcem čestitamo ob današnjem prazniku, ko goduje Sveti Hubert, zavetnik lovcev!

Vsem lovkam in lovcem čestitamo ob današnjem prazniku, ko goduje Sveti Hubert, zavetnik lovcev!
 
Sveti Hubert voscilo 1
Vir: St.Hubert_Franz Mayer & Co., St.Patrick_RC_Basilica,Ottawa

Lovska zveza Maribor opozarja na spoštovanje ukrepov

NA SKUPNIH JESENSKIH LOVIH BO POTREBNO IZPOLNJEVATI POGOJ PCT

Iz Lovske zveze Maribor so sporočili, da še vedno veljajo ukrepi, ki jih mirajo vse Lovske družine
upoštevati pri načtovanju in izvajanju skupnih jesenskih lovov. Veljo tudi ukrepi po končanih lovih, so
še zapisali v sporočilu. Slovenski lovci izvajajo love na podlagi koncesijskih pogodb za trajnostno
gospodarjenje z divjadjo. Lovci so dolžni ravnati preventivno in odgovorno za omejitev širjenja
bolezni covid-19, zato morajo pri izvajanju nalog trajnostnega gospodarjenje z divjadjo, kot tudi
vseh ostalih aktivnosti, povezanih z lovom, upoštevati vse splošno sprejete ukrepe in
priporočila vlade in NIJZ, med njimi še posebej izpolnjevanje pogoja PCT.
Na zborih lovcev pred začetkom lovov je treba izpolnjevanje tega pogoja preveriti pri vseh
lovcih. Kdo tega pogoja ne izpolnjuje, se lova ne more udeležiti, razen če so izpolnjeni pogoji, da
lahko pred pričetkom skupnega lova opravi presejalno testiranje s testom HAG za
samotestiranje. Po koncu skupnih lovov je priporočljiva uporaba zaščitnih mask pri gibanju in
zadrževanju v zaprtih prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5
metra. Posebni ukrepi pa še naprej veljajo za preglede uplenjene divjadi. Te lahko izvajajo samo
strokovno usposobljene osebe, ki morajo dosledno ravnati v skladu s higienskimi priporočili
NIJZ in priporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(mt)
Fotografija:
Skupni jesenski lovi bodo tudi letos močno omejeni, ponekod pa jih sploh ne bo! /foto Marjan
Toš/

Zbor po skupem lovu

VELIČASTNA STOLETNICA ŠTAJERSKEGA LOVSTVA

Mogočni zven lovskih rogistov LZ Maribor

Predsednik DZ Igor Zorčič je izpostavil zgodovinsko vlogo in pomen štajerskih lovcev pri
negovanju slovenstva – V 45 LD mariborske lovske zveze je danes 2100 lovcev, tudi nekaj
lovk
 
Slavnostni govornik Igor Zorčič predsednik DZ R Slovenije
 
V Maistrovi dvorani v mariborskem Narodnem domu je bila slavnostna akademija,v počastitev
stoletnice Lovske zveze (LZ) Maribor. Poleg lovcev so se je udeležili še predsednik državnega
zbora Igor Zorčič, kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, direktor direktorata za lovstvo in
ribištvo mag. Robert Režonja, mariborski župan Saša Arsenovič in predsednik Lovske zveze
Slovenije mag. Lado Bradač. Številne lovce in njihove goste pa je nagovoril in pozdravil
predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. Program je povezoval radijski urednik Stane
Kocutar, tudi sam lovec. Praznično ozadje dogajanja je okrasilo kar 55 lovskih praporov s
praporščaki in z lovskimi rogisti.
Slavnostni govornik je bil Igor Zorčič, ki je med drugim dejal: »Lov je star, kot je staro človeštvo.
Na slovenskem ozemlju imata lov in lovska dejavnost bogato in dolgo tradicijo. Narava je v
Sloveniji uprizorila vso svoje izjemno bogastvo; čudovitim pokrajinam, visokim goram in širnim
gozdovom, bisernim rekam, jezerom in morju je dodala še izjemno raznovrstnost rastlinskega in
živalskega sveta, kar je tudi ena izmed prepoznavnih znamk Republike Slovenije, ki jo s svojo
dejavnostjo pomagate mednarodno promovirati. Štajerci ste še posebej znani po vaši ljubezni do
lova, pri čemer ste svoje poslanstvo – ohranjanje naravnega ravnovesja – še nadgradili z
bogatimi družbenimi dejavnostmi vaših lovski družin in zveze. Lovski kulturi ter negovanju lovske
tradicije in običajev ste dodali bogato kulturno življenje s prireditvami, razstavami in
druženji. Prepogosto se lov enači zgolj s poseganjem po orožju in streljanjem, vendar je lov
danes veliko več. Je šport in rekreacija, je gospodarska dejavnost, je vrhunska kulinarika, je
okoljevarstvo. Ko danes govorimo o lovskih družinah in zvezah, imamo v mislih veliko število
zagnanih entuziastov, ki skrbijo za obstoj različnih živalskih vrst, za ohranjanje naravnega
ravnovesja in bogastva. Lovci sodelujete tudi pri ozaveščanju družbe o pomenu trajnostnega
 
razvoja in razširjate glas, da si vsa živa bitja delimo isti planet in se moramo zato naučiti
sobivati, divjim živalim pa dopustiti življenje v njihovih naravnih okoljih. Vaše lovske družine in
zveze so tudi odličen primer dobre organiziranosti in solidarnosti družbe. 
Nenazadnje pa naj izpostavim tudi zgodovinski pomen lovske zveze za Maribor in za Slovence.
Lovska zveza Maribor oziroma takratna podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru je
bila ustanovljena v turbulentnih časih po 2. svetovni vojni, po boju za severno mejo in v časih
ponemčevanja  Maribora, ki se je kasneje z dvigom nacizma samo še stopnjevalo. Organiziranje
društva je imelo tako ob vseh njegovih kulturnih dejavnosti pomemben prispevek za ohranjanje
slovenstva na Štajerskem.  V Sloveniji smo upravičeno ponosni na našo bogato kulturno
dediščino, v katero nedvomno sodi tudi zgodba o organiziranem lovstvu. Vrednote, ki so jih
razvijali in prenašali naši predniki, so stalnica pozitivnih zgodb, na katerih gradimo našo
sedanjost in prihodnost. Tudi lovstvo in lovske organizacije se razvijate pod okriljem sodobnih
znanstvenih in strokovnih dognanj, odzivate se na potrebe časa, upoštevajoč visoke okoljske
standarde. Svoja društva uspešno pomlajujete, morda pa se med vašimi člani znajde tudi kakšna
članica«. 
V kulturnem programu so nastopili mariborski lovski rogisti, vokalna skupina Cantare in
dramski igralec Bojan Maroševič. Premierno je predstavil monokomedijo Naj ostane med nami
avtorja Toneta Partljiča. Pred akademijo je bil krajši koncert lovskih rogistov s svečana povorka
lovskih praporščakov. LZ Maribor povezuje 45 lovskih družin z 2100 člani in je največja območna
lovska zveza v Sloveniji.
 
Dr. Marjan Toš
 
Fotografija: Slavnostni ton so praznovanju dajali lovski rogisti/foto Čerič, Maribor/
Fotografija: Podružnica SLD Maribor je ustanovila tudi lenarški odsek/arhiv Marjana Toša
 
Bojan Maroševič pripoveduje napeto zgodbojpg
Dramski igralec Bojan Maroševič pripoveduje lovske zgode in nezgode..../Foto Čerič, Maribor/
 
Gostje in udeleženci zborovanja v Narodnem domu
Odsek podružnice SLD za Sv. Lenart 1921
Odsek podružnice SLD za Sv. Lenart 1921
 

MADEŽI, KI NE ZBLEDIJO IN SEJEJO DVOME?

Zapis kolega Rajniša nas mora siliti k razmišljanju. Že sam nakazuje smeri, v katere bi morali usmeriti naše poglede okoli teme, ki jo je načel. Meni se zdi prvenstveno, da izpostavim lovsko-etične  in zakonske vidike. Najprej lovsko etični: dolžnost slehernega lovca je, da lovi lovsko pravično, da pred strelom oceni, ali je strel varen in ali je tudi  divjad, na katero bo pomeril puško in potegnil  za petelina, primerna za odstrel. Ne gre za vsepovpreg  streljanje, kot si mnogi predstavljajo, samo da je nekaj dlakastega/ali perjastega/ in  - »bum«! Tako to ne gre in se tudi ne dela. Lovec mora z vso odgovornostjo in z vsem znanjem oceniti, kaj je primerno za odstrel in premisliti, ali so zagotovljeni vse elementi varnega strela. Vsi ti ukrepi pred strelom so povezani tudi z zakonskimi vidiki: zakon predpisuje, kdaj se lahko katero divjad odstreli/upleni torej/, s kakšnim kalibrom in kroglo. Vse mora biti v skladu z LNU in politiko upravljanja z loviščem.
Zgodi se, da divjad ne pade v ognju in zgodi se tudi, da včasih ni mogoče točno določiti mesta nastrela/ v slabem vremenu, ali v mraku, megli/, zato je treba v tem primeru nemudoma poklicati vodnika  psa – krvosledca. LD Dobrava ima sklenjeo pogodbo z vodnikom, ki ima odličnega psa in je vedno na voljo za iskanje. Sodeč po fotografijah, ki jih je kolega Peter pripel k njegovemu članku, bi pes z lahkoto izsledil zastreljeno srnico. Ne bi imel težkega dela. Zatajil je človeški faktor – težko bo odkriti, kdo je to bil. Morda je bil na delu tudi krivolovec/divji lovec/, ne bi povsem odmislil tudi te možnosti, čeprav sodeč po videnem v to močno dvomim. Da ne dolgovezim preveč – dogodek iz revirja Brengova naj nam bo v poduk, kako se ne dela in se ne sme delati. Pustiti divjad, da se po strelu muči, je skrajno neetično,  zasluži si milostni strel, s katerim jo rešimo trpljenja. Vsak strel na divjad mora biti premišljen in po možnosti tak, da divjad obleži v ognju, s čim manj mukami.
Lovska etika je eden od temeljnih postulatov v slovenske lovstvu in LD Dobrava ter njeni člani pri tem niso nobena izjema. Madež, ki se nam zrcali iz Brengove, pa naj nam daje tudi misliti, da se takšna zgodba  već ne  ponovi!
Dr. Marjan Toš, lovski mojster, član LD Dobrava v Slovenskih goricah

Kje so meje človeškega pohlepa?

 
Ali gre naš svet v napačno smer ali so nam meje odločanja postale prelahke ?
 
V nedeljo popoldne sem bil po moji vrnitvi domov obveščen o mrtvi srni v bližini mojega doma v revirju Brengova. Po ogledu sem ugotovil, da je bila srnica - mladič ustreljena in preprosto zavržena v jarek.
Po lovski etiki je tako početje strogo prepovedano in v sled tega sem se odločil, da dogodek objavim.
Vsekakor je res, da imamo lovci po sloveniji predpisane lovske plane in načrte v katere spadajo tako imenovani letni odstreli določene populacije divjadi. Vendar tokratno početje je popolnoma nerazumno in nemoralno saj človek, kateri je to storil ne kaže nobene odgovornosti oziroma spoštovanja do sveta in okolja v katerem živi. Upam samo, da med takšne odstrele ne posegajo krivolovci, saj ti nimajo nikaršnega znanja o divjadi in habitatu. Torej, kje so meje normalnega odločanja ali je to mogoče dokazovanje nekoga, da lahko vzame življenje?
Spoštovani ljudje, lovci in sovaščani, že tako nam iz populacije divjadi veliko mladičev in srnjadi ter ostale divjadi pokončajo potepuški psi, veliko imamo povozov divjadi saj je naše dežela še samo eden veliki cestni križ in ne preganjajte ali streljajte po divjadi. Ta mladič ni imel niti 5 kg in je komaj začel živeti.
 
Pustite takšna dejanja stroki, saj se bomo znali odločiti, kot to veleva naše znanje.
 
Peter Rajniš (skrbnik in urednik spletne strani) LD DOBRAVA v Slovenskih goricah
 
IMG 5381
IMG 5382
IMG 5384
Foto : Peter Rajniš