Spomladi ima veliko živali mladiče, zato odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo in poškodujejo divjad. 

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da se nam živali lahko umaknejo. Prostoživeče živali so v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo. Ob morebitnem srečanju z medvedom se počasi in ritensko umikajte.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred košnjo je priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.

Peter Rajniš

vir : Lovska zveza Slovenije

Vaščani Zg. Verjan v Slovenskih goricah, vasice blizu Sv. Trojice, so ob večerih radovedno
pogledovali proti rečici Drvanji, če se bo slučajno pokazal kateri od bobrov. Ti skrivni nočni
prebivalci, ki so se v Sloveniji v zadnjih letih lepo namnožili in jih je po strokovnih ocenah že
nekaj sto, so si za eno od prebivališč izbrali tudi Drvanjo. A zdaj je njihovega domovanja konec,
podjetje Drava iz Ptuja je namreč ves vodotok gorvodno od mosta v Zg. Verjanah očistilo in
pustilo samo nekaj osamljenih dreves. Enega od ostankov bobrove »pojedine« smo uspeli še
ujeti v fotoobjektiv za spomin. Kot nam je povedal eden od vaščanov, Milan Anžel, sicer tudi
občinski svetnik, je vaščnom žal, da je bil poseg tako močan in da je konec njihovega sobivanja z
bobri. Bobre bodo še posebej pogrešali najmlajši prebivalci Zg. Verjan, nam je še povedal Milan
Anžel.
dr. Marjan Toš

Fotografija:    Ostanek bobrovih zob ob Dravanji Verjanah/Foto: Marjan Toš

Fotografija:     Stroj ne pozna milosti, grmovje ob rečici se je lomilo in izginjalo..../Foto: Marjan Toš

Posegi v naravnem okolju so poljsko divjad pripeljali na rob propada

Na rednem, že 68. občnem zboru so se zbrali člani Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih
goricah. Ta kolektiv zelene bratovščine gospodari z nekaj več kot 3000 hektarji nižinskega
lovišča. V njem so se zgodile velike spremembe, zaradi katerih so se močno poslabšali naravni
pogoji za ohranitev poljske divjadi, še zlasti jerebic in fazanov. Njihova edina gosodarsko
pomembna vrsta divjadi je srnjad.Kot je na zborovanju povedal gospodar LD Dobrava Vlado
Steinfelser, so lani uplenili 113 srnjakov in srn, 112 lisic, 1 jazbeca, 4 poljske zajce, 9 fazanov, 9
divjih rac- mlakaric in 101 sivo vrano. Z vranami imajo kar precej težav, saj so se v Slovenskih
goricah izjemno namnožile in delajo škodo. Lani v tej LD niso uplenili nobenega divjega prašiča,
kateri sicer občasno zaidejo v njihovo lovišč. Prav tako jim ni uspelo upleniti nobenega šakala, ki
je še vedno redno navzoč v lovišču.Po besedah gospodarja Steinfelserja »je srnjad številčno še
primerno zastopana in da je populacija glede na bioindikatorje v dobri kondiciji. Zanimivo je
tudi, da se obseg škode po srnjadi ne povečuje.Imeli smo samo dva primera bolezni srnjadi , od
tega en primer močne driskavosti pri večletnem srnjaku, ki je bil sicer uplenjen, meso pa ni bilo
za prodajo. Divjih prašičev lani nismo uplenili«
Kritično pri mali – poljski divjadi
»Žal smo bili tudi lani soočeni s slabšanjem naravnih pogojev in razmer za malo, poljsko divjad.
Kot v prejšnjih letih so bile uničene mnoge mejice, žive meje in sicer že zelo redke remize. Na tem
področju se na območju našega lovišča razmere permanentno slabšajo, kar pomeni, da je
fazan kot nekoč celo gospodarsko pomembna divjad že na spodnji meji številčnosti. Naša naloga
ostaja samo ohranitev vrste. Poljska jerebica je iz naših polj in travnikov izginila,očitno pa smo
uspeli ohraniti poljskega zajca. Menim, da se je številčnost te divjadi popravila in ustalila.
Številčnost predatorjev je v porastu, to velja tako za ujede kot tudi za lisice in kune belice. Lani je
bil izjemno visok prirastek pri lisicah, zaradi česar je bilo tudi precej pritožb občanov in k sreči
tudi visoki odstrel. Z njim je treba nadaljevati. Stanje divje race – mlakarice je zadovljivo.
Negativno se v lovišču odraža navzočnost šakala, žal nam lani ni uspel odstrel niti ene te živali.
V delu lovišča na območju Senarske, Verjan, Čagone in Brengove, so se prenamnožile sive vrane,
katere delajo škodo kmetom na silažnih balah. Apeliram na vse člane, da intenzivno izvajajo lov
na te ptice, za katere je že nekaj let celo podaljšana lovna doba«, je opozoril Vlado Steinfelser
in slikovito zaključil z besedami: »Neki občan mi je pred dnevi dejal: dragi lovci, pomagajte, da
se bo gradnja hiš upočasnila, če ne v prihodnjih desetih letih ne bo imela prostora za življenje
niti ena srna več«.
Občnega zbora sta se udeležila tudi predstavnika pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem
Vrhu Jože in Rudi Maček in trojiški župan David Klobasa. Lovce so pozdravili tudi predstavniki
PGD Sv. Trojica.Starešina LD Dobrava Franc Slekovec je podelil nekaj priznanj za dolgoletno
članstvo v lovski organizaciji. Za 40-letno delovanje so dobili priznanja LZS Vinko Kocuvan, Ivo
Klobučar in Srečko Perko. Gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser pa je dobil zahvalo za
vodenje projekta ureditve lastnine zemljišč LD Dobrava.

Marjan Toš

Fotografija: Lovce v Dobravi skrbijo spremembe v naravnem okolju/Foto:Jure Toš
Fotografija: Vinko Kocuvn s priznanjem LZS/Foto: Jure Toš
Fotografija: Zahvalo LD Dobrava jeprejel gospodar Vlado Steinfelser/Foto: Jure Toš

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano R Slovenije je na zahtevo slovenskogoriškega
območnega združenja upravljalcev lovišč (SOZUL) izdalo odločbo o podaljšanju odstrela sive
vrane od 1. marca do 31. maja letos. Sive vrane so se na nekaterih kmetijskih območjih
Slovenije izredno namnožile in povzročajo kmetom občutno škodo. Še posebej na senenih in
silažnih balah, pa tudi na posevkih pšenice in koruze. Veliko teh ptic je tudi po mestnih in v
drugih urbanih naseljih, v bližini šol in vrtcev, kjer na veliko iščejo hrano in so lahko včasih do
otrok tudi napadalne.
Ministrstvo je v odločbi o podaljšanju lovne dobe na to ptico med drugim določilo, da lahko
lovci izvajajo lov samo na tistih kmetijskih površinah, kjer prihaja do škode po sivih vranah.
Strelja se lahko samo negnezdeče ptice, združene v večje jate, odstrel pa številčno ni omejen.
Vse upravljalke lovišč, torej lovske družine iz omenjenega območja morajo o odtsrelu voditi
natančno evidenco in vsak odstrel vnesti v uradno aplikacijo Lisjak, ki je pomembna baza
podatkov o odstrelu lovne divjadi na Slovenskem. Naj ob tem zapišemo, da so se vrane izredno
namnožile tudi v Slovenskih goricah in da je lov nanje zahteven. Sive vrane so namreč zelo
previdne in inteligentne ptice in takoj po strelu z oglašanjem opozorijo ostale na nevarnost, ki
jim preti.

Marjan Toš
Fotografija:
Lovci imajo z odstrelom sivih vran vse več dela/Foto: Marjan Toš

V času epidemije si je marsikdo omislil psa, a, kot kaže, ne vedo vsi, kako je treba za žival skrbeti na javnih površinah. Pred časom naj bi na Rožniku pes pogrizel nemočno srno, a to ni edini primer. O njih v zadnjem obdobju poročajo na družbenih omrežjih: »Posledica neodgovornih lastnikov psov in nedolžna srna. Nadaljnjega komentarja se raje vzdržim.« »Isto v soboto pri nas. Dva psa sta ji odtrgala nogo. Soseda je psa odgnala, prišla sta policija in lovec. Ker ji ni bilo pomoči, jo je ustrelil. Grozen jok srnice.«

Kljub pogostemu obveščanju lastnikov, da morajo tudi pozimi imeti svoje štirinožne prijatelje v bližini gozdov ves čas na povodcu, saj je divjad izmučena in ni spodobna zbežati, pa tega veliko lastnikov ne stori. Po nekaterih podatkih naj bi psi v Sloveniji na leto pobili 1.600 divjih živali. 

Globe do 1.200 evrov

Zakon je o izpustu psov v naravo jasen. Varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem je opredeljeno v zakonu o divjadi in lovstvu, kjer je v 35. členu opredeljeno, da psov brez nadzorstva ni dovoljeno spuščati v prosto naravo. Lastnik je namreč odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi. Izvajanje določb tega zakona nadzorujejo lovski inšpektorji, za povzročeno škodo pa odgovarja lastnik. Globe niso nizke in se gibljejo od 420 pa do 1.200 evrov. 

Pes mora biti ves čas na povodcu, kar določa 11. člen zakona o zaščiti živali. Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je ta ves čas na povodcu. Če tega ne upošteva, se mu izreče globa v višini od 200 do 400 evrov. Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravljajo policisti in občinski redarji.

vir: slovenske novice, dodal: Peter Rajniš

Bo navodilo MOP o urejanju vodotokov letos končno spoštovano


Pred dnevi je več občin objavilo obvestilo Ministrstva za okolje in prostor (MOP) s pozivom
lastnikom zemljišč ob vodotokih II. razreda. Gre za manjše vodotoke, kot so v Slovenskih goricah
Globovnica, Velka, Drvanja, Ročica, Rogoznica, Partinjski potok, Brengovški, Stanetinški in
Župetinški potok. Osrednja slovenskgoriška vodotoka Pesnica in Ščavnica pa sodita med
vodotoke I. razreda. V skladu z omenjenim pozivom je iz teh vodotokov potrebno
odstranjevanje odpadkov, opuščenih in odvrženih predmetov, v strnjenih naseljih pa je treba
redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov. Goloseki ob vodotokih niso dovljeni. Pri
odstranjevanju grmičevja in v drevja je treba upoštevati določila Zakona o divjadi in lovstvu, po
katerih je prepovedano odstranjevaje zarasti ob vodnih koritih v času med 1. marcem in 1.
avgustom. Gre za pomembno določilo, katerega še posebej pozdravljajo v lovskih družinah (LD)
in srčno upajo, da se ga bo končno začelo spoštovati. V preteklih letih so namreč iz večine
slovenskogoriških LD prihajala resna opozorila, da se zakon na veliko krši in da zlasti zgodaj
spomladi na veliko sekajo grmovja in drevje ob vseh manjšh vodotokih. Za nameček pa so
marsikje tudi na veliko požigali grmišča in stare trave, čeprav kurjenje v naravi ni dovoljeno.
Morda bodo opozorila in kritike iz preteklosti zalegle in bo mali divjadi (poljske kure, predvsem
fazani in poljske jerebice) in vsem drugim živim organizmom ostalo vsaj še nekaj naravnih
pogojev za preživetje. Dobršen del nekdanjega bogatega naravnega okolja je v obeh največjih
dolinah v Slovenskih goricah, torej v Ščavniški in Pesniški sicer uničen, v dolinah manjših
pritokov pa se nekaj možnosti za preživetje te divjadi še ponuja. Kako dolgo še, pa je drugo
vprašanje, ki lovce in leta v leto bolj skrbi. A ne gre zgolj za divjad in za lovske interese,
spremenjene naravne razmere negativno vplivajo tudi na človeka.

Marjan Toš
Fotografija: Ena zadnjih remiz v Brengovi /Foto: Marjan Toš/

Fotografija: Na obronkih Dobrave je posijalo sonce/Foto: Marjan Toš

Lovske šege in občaji se ohranjajo
KRST LOVSKEGA ZELENCA V STANETINCIH

V zeleni bratovščini skrbijo za ohranjanje starih lovskih šeg in običajev. Med njimi je tudi lovski
krst.Zdajšnja daljša oblika lovskega krsta se je pri nas razvila v začetku prejšnjega stoletja
zlasti na podeželju. Vsebinsko sporočilo tega običaja so slovenski lovci prevzeli iz germanskih
dežel, dokončno pa so obred prikrojili tudi navadam naših lovcev v posameznih delih
Slovenije. V novejšem času lovci običaj prirejajo predvsem po zadnjem skupnem lovu v sezoni.
Takrat se lovska družba zbere na zadnjem pogonu. Daljši način lovskega krsta je skoraj povsod
izpodrinil predhodnega - krajšega tudi zato, ker je sodobnejši bolj »slavnosten« in traja dlje,
kar nudi zbrani lovski družbi več zabave. Poznavalci lovskih običajev pripominjajo, da lovski krst
ni in ne sme postati nobena burka, temveč mora ohraniti vsaj elemente izvirnega
srednjeveškega obreda - nekakšnega lovskega »poviteženja«. Od tod namreč običaj tudi izvira.
Po tem starem običaju so opravili lovski krst tudi v LD Dobrava v Slovenskih goricah. Krstili so
»zelenca« Fredija Kolednika, ki je uspešno prestal lovsko pripravništvo in opravil lovski izpit, s
krstom pa je postal polnopravni član zelene bratovščine. Na krstu na prostem na domačem
dvorišču v revirju Stanetinci ni manjkalo lovskih šal in dovtipov. Obtoženi »zelenec« je prestal
sodni postopek pred »nezmotljivim lovskim sodiščem sv. Hubertusa« in dokončno postal pravi
lovec. Krstil ga je starešina Franc Slekovec.

(mt)
Fotografija:
Tožilec Zoran in zelenec Fredi iz »oči v oči« /Foto Marjan Toš/

Izšla je 44. knjiga Zlatorogove knjižnice Lovske zveze Slovenije. Nova knjiga nosi naslov Zeleno, srčno, častno in odgovorno s podnaslovom Prvaki slovenske lovske organizacije v ogledalu časa od 1907 do 2021. Knjižno delo o zgodovini krovne lovske organizacije in lovskih predsednikih, ki obsega skoraj 400 strani, je napisal dr. Marjan Toš.

Po en izvod knjige Zlatorogove knjižnice prejmejo vsi člani. Naročila dodatnih izvodov po e-pošti . Cena knjige je 18 evrov.

Knjiga je namenjena vsem lovcem, ki jih zanima celovit in poglobljen opis ter omembe zgodovinskih osebnosti slovenske lovske organizacije in še posebno oseben vsebinski prispevek prvakov slovenske lovske organizacije. Delo ni znanstvena monografija, poudarja avtor in dodaja, da je lahko kljub temu dobro izhodišče za prihodnje raziskovalce zgodovine slovenskega lovstva in lovske organizacije v širšem kontekstu proučevanja novejše slovenske zgodovine.

Marsikaj je mogoče še dopolniti z novimi viri in spoznanji. Nobena zgodovina namreč ni dokončna, pač pa se vedno dopolnjuje, kajti nič ni tako skrito, da ne bi bilo enkrat tudi odkrito, meni Toš in pojasnjuje: »S pričujočo knjigo na nek način odpiramo novo zgodovinsko poglavje, prejšnja poglavja pa stiskamo med platnice spomina, kajti vsa preteklost, tudi lovska, je v spominu, prihodnost pa v pričakovanju.«

Več v januarski številki Lovca

Na zadnjem letošnjem delovnem posvetu članov Lovske družine (LD) Dobrava iz Svete Trojice v
Slovenskih goricah so spregovorili o uresničevanju letošnjega lovsko-upravljalskega načrta in o
urejanju nekaterih odprtih zemljiško-knjižnih razmer okoli lastnine LD Dobrava. Vnovič so načeli
spremembe v naravnem okolju, ki izredno negativno vplivajo na skromno številčost male
divjadi. Najslabše so razmere za fazane in poljke jerebice, ki so iz njihvega lovišča tako rekoč že
povsem izginile. Skrbi jih tudi upadnje številčnosti srnjadi, s katero umno gospodarijo in del
odstrela trofejnih srnjakov namenjajo lovnemu turizmu. Ker se občasno že pojavljajo divji
prašiči so zelo pozorni nad gibanjem te divjadi, ki lahko v kmetijskem prostoru povzroča veliko
škodo. V zadnjih letih so le prehodni, tako da za zdaj škod še niso povzročili.
Starešina tega 36-članskega kolektiva zelene bratovščine, ki je za uspešno delo prejel posebni
certifikat kot ena najboljših slovenskih lovskih družin, Franc Slekovec, je podelil spominske
značke in diplome za dolgoletno članstvo v lovski organzaciji. Za petdesetletno zvestobo zeleni
bratovščini so spominske značke dobili Anton Šebart, Branislav Kavčič, Alojz Kuplen in Ignac
Senekovič. Slednji velja za še zadnjo velik lovsko legendo te LD in uživa med lovci velik ugled in
spoštovanje. Kljub letom rad pride med lovske tovariše in občasno tudi priskoči na pomoč pri
delovnih akcijh.Ignac je bil dolga leta izredno cenjen mentor mladih lovcev in se je izkazal kot
odličen poznavalec razmer v lovišču. Svoje bogate praktične izkušnje je brez zadržka prenašal na
številne generacije mlajših članov LD Dobrava.

dr. Marjan TOŠ

Fotografija:
Ignac Senekovič, velika legenda in učitelj mladih lovcev v LD Dobrava, prejema spominsko
priznanje iz rok starešine Franca Slekovca/Foto:Peter Rajniš/