V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo. 

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.

Postavitev ograje.

Gospodarji našega lovskega doma na čelu s starešino so ob lovskem domu Dobrava v Slovenskih goricah postavili in obnovili čudovito leseno ograjo. Sedaj bodo aktivnosti in vsakoletni pristreli risanic naših "jagrov" ter razne strelske tekme še bolj varne in primerne za obiskovalce. Namreč naš lovski dom ima prečudovito strelišče ter nov avtomatski stroj za izmet glinastih golobov. Pozdravljamo in se zahvaljujemo delovni ekipi za postavitev in izdelavo čudovite ograje ob tem prelepem lovskem objektu v osrčju Slovenskih goric.

fotografija : Franc Slekovec - starešina

Lovski pozdrav,

Urednik

V zeleni bratovščini v pričakovanju skorajšnjega konca epidemije
LOVSKI DOMOVI ŠE VEDNO SAMEVAJO

Epidemija je občutno spremenila tudi dinamiko dogajanja v lovskih družiah širom po Sloveniji.
Skupni jesenskih lovov lani ni bil, lovci so svoje naloge in obveznosti iz naslova javne službe
opravljali individualno ob upoštevanju strokovnih navodil epidemiološke stroke. Kljub temu so
bolj ali manj izpolnili obveznosti z naslova odstrela in se povsod potrudli za izvedbo prevetivnih
nalog za preprečevanje nevarnosti afriške prašičje kuge. Kolikor je bilo le mogoče so na veliko
izvajali lov na divje prašiče na čakanje. V zimskih mesecih so poskrbeli za pomoč divjadi z
dopolnilnim krmljenjem, tam, kjer to divjad še imajo in je bilo to opravilo potrebo. Se je pa v
celoti ustavilo društveno in družabno življenje po LD. Ni bilo ne lovskih posvetov in drugih
sestankov, vse se je dogajalo preko informacjske tehnologije in video konferenc. Odpadla je
večina strelskih in kinoloških prireditev. Lovski domovi so skozi vse leto bolj ali manj samevali.
Lovci upajo, da bo epidemije kmalu konec in da se bo njihovo življenje vnovič vrnilo v ustaljene
tirnice.

M.T.
Fotografija:
Lovski dom v Dobravi že dolgo sameva ( Foto: Marjan Toš)

Državni zbor RS je j na 55. izredni seji s 50 glasovi za in 7 proti izglasoval Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP7).

Glavni cilj zakona je omiliti in odpraviti posledice covid-19, tudi na področju lovstva. V 57. členu PKP7 je tako navedeno, da se ne glede na 2. točko prvega odstavka 21. člena Zakona o divjadi (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US, 17/08, 46/14 - ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr.) pri izvajanju načrtovanega odvzema posameznih vrst parkljaste divjadi v letu 2020 upravljavcem lovišč in lovišč s posebnim namenom dovoli znižanje do 30 % od načrtovanega odvzema posamezne parkljaste divjadi, kot je določeno v letnem načrtu posameznega lovsko-upravljavskega območja za leto 2020.
Epidemiološke razmere in ukrepi za omejitev širjenja bolezni covid-19 v letu 2020 so namreč bistveno vplivali na možnost izvajanja lova oz. doseganje načrtovanega odvzema vseh vrst divjadi. Čeprav je bil lov kot dejavnost, ki se izvaja pod pogoji javne službe, dovoljen, je bilo izvajanja lova oteženo zaradi večjega pritiska prebivalcev v lokalne gozdove, bistveno manjše intenzitete lova v številnih loviščih zaradi spoštovanja vladnih ukrepov in priporočil zdravstvene stroke, nezmožnosti izvajanja učinkovito organiziranih skupinskih lovov, karantene in samoizolacije številnih lovcev, in tudi zaradi bistveno manjših izgub divjadi v obdobju najbolj intenzivne omejitve javnega življenja.

/po LZS povzel dr. Marjan Toš/

Fotografija:  V revirju Dobrava na območju Sp. Senarske že vso jesen in zimo spremljamo  nekoliko poškodovano štorkljo, ki ni odletela v tople kraje, pač pa je ostala v Slovenskih goricah.Upajmo, da bo zimo preživela.
(Foto: Marjan Toš)

Lovska družina Dobrava

Spodnja Senarska 3, 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah

Datum: 23. 12. 2020

VABILO NA IZREDNI OBČNI ZBOR 2020

V skladu s pravilnikom LD Dobrava in sklepi Upravnega odbora LD starešina LD Dobrava Franc Slekovec sklicuje izredni Občni zbor, oz. izredni zbor lovcev Lovske družine Dobrava, ki bo:

v nedeljo, dne 27. 12. 2020 ob 09:00 uri v lovskem domu LD Dobrava

Za predsednika IOZ 2020 je predlagan Marjan Toš, za člana delovnega predsedstva IOZ sta predlagana Franc Lorenčič in Jure Toš. Zapisnikar bo tajnik LD Zoran Belec.

Za predsednika verifikacijske komisije je predlagan Peter Rajniš, za člana verifikacijske komisije pa Danilo Muršec in Branko Grajfoner.

Predlagan je naslednji DNEVNI RED:

1. Sprejem novih članov v LD Dobrava.
2. Razno:

1. razdelitev koledarjev, hologramskih nalepk, srajc, kravat ter položnic za plačilo članarine (lovci vstopajo v lovski dom posamezno),
2. poročilo gospodarja z napotilom na zimsko krmljenje divjadi. Obenem gospodar prosi uplenitelje srnjadi, da s seboj prinesejo trofeje.

Lovski zdravo!

Tajnik LD Zoran Belec                                             Starešina LD Franc Slekovec