Lovska zveza Slovenije je zagotovila zaščitna sredstva za vse LD

Lovska zveza Slovenije je zagotovila razkužila in zaščitne maske za vse lovske družine. V paketu
sta dve plastenki razkužila, dve zaščitni pralni maski in ena maska za enkratno uporabo.Lovska
zveza Slovenije je zagotovila, da najbolj izpostavljeni člani lovskih družin ne bodo ostali
nezaščiteni v času epidemije. V ta namen je lovskim družinam namenila paket, ki vključuje dve
plastenki razkužila, dve zaščitni pralni maski in eno masko za enkratno uporabo.
Lovci lahko tudi v času epidemije izvajajo dela trajnostnega upravljanja z divjadjo, in to tista
dela in opravila,ki jih lahko izvaja en sam lovec.To velja tudi za primere,ko se lovišče ne nahaja v
občini njegovega bivanja. Sem spada na primer, zalaganje solnic, manjša popravila lovskih
objektov, čiščenje poti in tudi izvajanje lova, izvajanja pregledniške in lovočuvajske službe službe
in ocenjevanje škod. Ob vseh teh aktivnostih mora lovec, lovski čuvaj, preglednik, pooblaščen
ocenjevalec škode, … upoštevati priporočila zdravstvene stroke za preprečevanje širjenja
epidemije COVID-19.

M.T.
Fotogafija: Račji par na fotografiji se ne ozira na koronavirus ( Foto: Marjan Toš )

Lovska družina Dobrava

Spodnja Senarska 3, 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah

Datum: 15. 04. 2020

OBVESTILO – KOVID-19

Obveščamo vse lovce, da do preklica ukrepov zaradi epidemije KOVID-19 ne bo posvetov lovcev, ne bo pristrela risanic in ne bo skupnih delovnih akcij. Delovne akcije so že delno opravili posamični lovci in gospodar doma.

Za pristrel risanic se šteje lanski pristrel do 30. 05. 2020. Odstrel gumbarjev, lanščakov in mladic se prične s 01. 05. 2020. Za odstrel in odkup divjačine se posvetujte z gospodarjem LD. Seje UO LD bodo po potrebi potekale samo kot korespondenčne seje.

Vse informacije dobite pri starešini in gospodarju LD Dobrava.

Zapisal: tajnik LD Zoran Belec                                              Starešina LD Franc Slekovec

V Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah se iz leta v leto sočajo s siromašenjem
naravnega okolja za malo - poljsko divjad. Ostali so praktično bez remiz z to divjad v dobršnem
delu osrednje Pesniške doline in v dolini Drvanje. Tam ima mala divjad varno zavetišče le med
letališko stezo v Čagoni in meliorirao reko Drvanjo v Spodnjih Verjanah. Lovci srčno upajo, da bo
vsaj ta zaraščeni del doline Drvanje ostal in da bodo v njem tudi s pomočjo vlaganja iz umetne
vzreje uspeli ohraniti vsaj fazane. Poljske jerebice so namreč povsem izginile iz celotnega
lovišča. Med težavami, na katere opozarjajo dobravški lovci, je tudi spomladansko sežiganje
suhe trave in uničevanje redkih mejic in grmišč. Eno takih so pred kratkim posekali na obronkih
doline Drvanje pri Čagoni. Kljub vsem težavam si v LD prizadevajo, da bi v bodoče kupili nekaj
manjših zemljišč in na njih uredili remize in krmne njive. Zdaj imajo v dolgoročnem najemu
manjše zemljiše v Brengovi, kjer so remizo že uredili in so s prvimi rezultati zelo zadovoljni.

M.T.
Fotografija: Posledice sekanja v Čagoni (Foto: Marjan Toš)

66.občni zbor LD Dobrava v Slovenskih goricah

RDEČA NIT ZBOROVANJA ZASKRBLJENOST ZARADI SPREMEMB V OKOLJU

-----------------------------------------------------------------------------------------------------

Na že 66. letnem občnem zboru LD Dobrava so govorili o delu tega 35-članskega kolektiva zelene bratovščine v minulem letu in o poglavitnih odprtih vprašanjih, s katerimi se ubadajo lovci. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da so bile vse obveznosti iz LNU bolj ali manj uspešno opravljene. Posebej so izpostavili upadanje številčnosti srnjadi, ki je gospodarsko edina pomembna vrsta divjadi. Izvajali so monitoring srnjadi in ocenili, da je treba postopo zniževati odvzem te divjadi iz lovišča, da se bodo približali realni številki 110 glav živali obeh spolov in starostnih kategorij. Pri mali – poljski divjadi se trendi naglega upadanja nadaljujejo, fazan in poljska jerebica počasi izginjata iz lovišča, tudi prepelica je že sila redka. Poljski zajec ostaja pri preživetju in z njim že desetletja skrbno gospodarijo in odstrelov v glavnem ne izvajajo. Zadovoljiva je bila in ostaja številčnost rac-mlakaric. Med predatorji je največ lisic, lanski odstrel je bil v mejah načrtovanega in v celoti izveden. Velik problem so sive vrane, ki so se občutno namnožile in povzročajo v kmetijstvu veliko škodo. Zato bodo odstrele teh ptic letos še povečali in intenzivirali. V tem kontekstu so vnovič izrazili zaskrbljenost zaradi občutnih negativnih sprememb v naravem okolju. Divjad izgublja osnovne življenjske pogoje, zlasti še poljske kure v Pesniški dolini in v dolinah pritokov reke Pesnice, zato bodo nadaljevali s prizadevanji za ohranitev redkih živih mej, mejic, remiz in vetrobranskih pasov. Veliko pričakujejo tudi od sistemskih rešitev, ki jih pripravlja država, ki naj bi v bodoče stimulirala tudi ohranjanje krajinske pestrosti kmetijskega prostora v naravnem okolju .

Občnega zbora so se udeležili številni gostje, ki so izrekli pohvale na račun dobrega dela tega lovskega kolektiva. Med gosti sta bila tudi podžupana občin Cerkvenjak in Sv Trojica, Andrej Kocbek in Smiljan Fekonja. Oba sta obljubila pomoč lokalnih skupnosti pri ohranjanju okolja in izrazila zadovoljstvo, da LD zgledno skrbi za lovske naprave in objekte in se vključuje tudi v turistična prizadevanja obeh občin. Za sodelovanje se je zahvalil tudi prestavnik PGD Sv. Trojica Izidor Ploj, ki je še posebej poudaril, da ga veselijo urejeni medsebojni tovariški odnosi med lovci. O krepitvi sodelovanja in prijatejstva je razpravljal starešina pobratene LD Vurmat iz Sv. Duna na Ostrem vrhu Rudi Maček. Povedal je, da so težave v lovstvu povsod in da jih je s trpnim sodelovanjem in znanjem mogoče premagovati. Sodelovanje obeh pobratenih LD bodo v bdoče še okrepli. Zelo obširno je razpravljal predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, ki je podrobneje predstavil nekatere strateške naloge lovske organizacije in se posebej dotaknil organizirane skrbi za malo divjad. Mariborska LZ je bila med pobudniki, da se pri LZS vnovič ustanovi komisija za malo divjad, pa tudi sicer bodo tej tematiki namenjali veliko pozornosti. Lovce je seznanil z nekaterimi novostmi v zvezi s šakalom, ki je navzoč tudi v lovišču LD Dobrava. Spregovoril je še o nekaterih jubilejih, kot sta letošnja 10-letnica lovskih rogistov in golažijade ter prihodnje leto 100-letnica organiziranega lovstva na mariborskem območju.

Občni zbor so v prijetnem razpoloženju sklenili s krajšim družabnim srečanjem.

M.T.

Fotografije ( Marjan Toš, Franc Slekovec in Peter Rajniš)

Komisija za izobraževaje pri Lovski zvezi Slovenije, ki jo vodi predsednik Ivan Žižek, je izdala
zanimivo in uporabno knjižico z naslovom Lovske šege in običaji.Napisal jo je odličen poznavalec
te tematike in dolgoletni odgovorni urednik revije Lovec Boris Leskovic, uredil pa Gregor
Bolčina. Recenzenta sta bila velika lovska praktika Edvard Krašna in Franc Trebušak, ilustracije
pa so delo oblikovalca Igorja Pičulina. Po uvodni spremeni besedi izpod peresa Ivana Žižka, je
avtor zelo razumljivo predstavil vse važnejše lovske šege in običaje, od zelene vejice, zadnjega
grižljaja, vejice plena, pozdrava lovini, lovskega krsta do lovskega pogreba. Naj ob tem
zapišemo, da so lovske šege in običaji tudi na Slovenskem del kulturne dediščine in lovske
tradicije, ki se je na naših tleh v dolgi zgodovini razvijala pod vplivi iz sosedstva, največ iz
germanskega prostora. Šege in običaje mora vsak slovenski lovec spoštovati, se po njih ravnati
in jih prenašati na mlajše lovce. Nova knjiga bo zelo dobro učno gradivo za predmet lovske
šege in običaji na izobraževanjih mladih lovcev, s pridom pa jo bodo lahko uporabljali tudi v
vseh lovskih družinah.
M.T.
Fotografija: Naslovnica nove knjige LZS ( Foto: Marjan Toš)

Da je sreča še kako opoteča vedno povedati tudi lovci, ki zalezujejo divjad po lovišču. Poleg
znanja je namreč treba imeti tudi veliko lovske sreče. To je ob koncu leta dodobra spoznal tudi
Matija Hozjan, ali Matko, kot ga kličejo njegovi lovski tovariši iz Dobrave v Slovenskih goricah.
Lovil je gamsa v pobrateni lovski družini Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu in prehodil mnoge
lovske steze v tem bogatem lovišču na Kozjaku. Na lovu ga je vodil izkušeni gamsar Milko
Cepec, ki je Matka pripeljal tudi do najbolj skritih kotičkov lovišča, kjer bi se lahko nahajali
gamsi. A bolj kot sta hodila in vsa potna zalezovala gamse, manj sreče sta imela. Dokler
vendarle nista prišla blizu tropa nad Dravo in odbrala večletno kozo za odstrel. Oba sta bila
izredno vesela in zadovoljna, saj sta doživela čudoviti lov in predvsem lovsko pravično uplenila
gamsjo kozo, katere roglji bodo Matka za vedno spominjali na silvestrski lov na Vurmatu. Pri
spravilu koze do hladilnice pri lovskem domu na Vurmatu jima je pomagal Damjan Štiberc,
odličen gamar, ki jima je tudi svetoval, v katerem predelu lovišča naj lovita. Konec dober, vse
dobro, so modrovali člani zelene bratovščine po lovu, ko so Matku izrekali lovski blagor. Zaslužil
ga je!

M.T.
Fotografija:
Matko (levo) po lovu na Vurmatu (Marjan Toš)

Tradicionalni lov z ženami na obronkih Senarske

V revirju Dobrava na obronkih Senarske in ob ostankih stare struge reke Pesnice je potekal
tradicionalni lov z ženami, ki ga je pripravila Lovska družina Dobrava. Po obvezni jutranji kavici
in rogljičkih v lovskem domu so udeleženci lova prisluhnili pozdravu starešine Franca Slekovca in
besedam lovovodje Jureta Toš o izvedbi lova in varnem rokovanju z orožjem.Lov se je začel v
nekoliko oblačnem in nič kaj prijetnem vremenu, nato pa nadaljeva in zaključil v jesenskem
soncu. Med lovom, ki je bil bolj prijetno druženje in spominjanje na stare čase, so obujali
spomine na začetke tovrstih druženj iz sredine 70-tih let minulega stoletja. Med tistimi, ki je
bila na vseh dosedanjih lovih, se je tudi tokrat znašla Alenka Kavčič iz Cerkvenjaka. V kratkem
odmoru se je spomnila mnogih lovskih deklet in žena, ki so rade hodile z lovci po zelenih
stečinah. Pri tem je posebej omenila Marijo Duh, Adelo Neuvirt, Tinko Mlinarič, Terezijo
Senekovič, Milko Žmavc, Dragico Šebart, Pavlo Hojnik in še mnoge druge, na katere mlajše
lovske družice ohranjajo lepe spomine.
Diana je bila lovcem kar naklonjena, saj jim je ponudila za odstrel lepo število rac-mlakaric. A so
jo te varno odnesle, saj so lovci streljali z bolj praznimi naboji in niso imeli preveč mirnih rok.
Zato so se na koncu pri pozdravu lovini Diani zahvalili samo za dva lepa racmana. Po lovu so
imeli še zadnji pogon v lovskem domu v Dobravi, kjer ni manjkalo dobre voje in lovskih šal, pa
tudi nekaterih resnih pobud, kako bi lovsko tovarištvo še okrepli in lovce trdneje povezali.
M.T.
Fotografije:
Pred lovom z ženami.
Vedro razpoloženi udeleženci lova z ženami na zbornem mestu v Dobravi.
Starešina LD Dobrava Franc Slekovec (levo) in lovovodja Jure Toš (desno) sta pozdravila lovske družice.
(vse foto Marjan Toš)

DIANA JE BILA V ČAGONI NADVSE DAREŽLJIVA IN ŠIROKO NASMEJANA

Člani pobratenih lovskih družin (LD) Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu in Dobrava v
Slovenskih goricah so tudi letos preživeli prijetno lovsko druženje v revirju Čagona. Lovili so v
prekrasnem jesenskem soncu in uživali v jesenskih barvah slovenskogoriških gozdičev, polj in
travnikov. Vse udeležence lova je v lovskem domu v Dobravi pozdravi starešina Franc Slekovec,
nato pa so se zbrali pri kmetiji Kovačec v Čagoni, od koder so krenili na lov do Čebelarskega
doma in vinogradniške kmetije Gregorec. Lov so vodili Ivan Ljubec, Branko Kavčič in gospodar
LD Dobrava Vlado Steinfelser. Diana jim je bila naklonjena, saj so uplenili kar tri dolgouhce in
tudi tri fazane. Zvitorepka je bila znova zvitejša od lovcev in se jim je že prvem pogonu spretno
izognila. Po lovu so se spet zbrali v lovskem domu v Dobravi na zadnjem pogonu. Pripravili so
tudi medsebojni obračun v streljanju na glinaste golobe, ki so ga zanesljivo dobili gostje iz
Vurmata in premagali favorizirane domačine. Tako je tudi prav, so povedali gostitelji iz Dobrave
in čestitali zmagovalcem.

(M.T.)
Fotografije:
Darežljiva Diana v Čagoni (Foto: Marjan Toš)
V pričakovanju lova pri kmetiji Kovačec v Čagoni
Vodstvo lova (od leve) Vlado Steinfelser, Ivan Ljubec in Branko Kavčič
Pozdrav lovini in zahvala Diani (vse foto Marjan Toš)