Ilustrativna podoba srne ob gozdnem robuIlustrativna podoba gozdne poti v jutranji svetlobi

Narava · Lovstvo · Naša skupnost

Z naravo.
Za prihodnje rodove.

Zgodbe iz naših gozdov in Slovenskih goric.
Znanje, spoštovanje divjadi in življenje naše družine.

Aktivnosti · Srečanja · Obvestila

Dogodki in vabila

Vabila in aktivnosti naše lovske družine. Izberite vabilo za datum, kraj in vse podrobnosti dogodka.

Vsa vabila in aktivnosti →
Narava je naš skupni dom.

Ostanimo na poteh. Pse vodimo na povodcu. Divjad opazujmo z razdalje.
Z majhnimi dejanji ohranjamo prostor za življenje.

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328

GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161

TAJNIK
Kocuvan Marjan
041 872-876

LOVSKI ČUVAJ

Vlado Steinfelser
031 578-161

Jure Toš
041 296 696

GOSPODAR DOMA

Rado Gradišnik
040-201-283

Ivan Turčin
041-882-592

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš 

 

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

Ko se narava umirja: omogočimo divjadi mirno zimo

Za živali lahko veliko naredimo že s tem, da jim pustimo mir.

Ko se nad Slovenskimi goricami skrajšajo dnevi in jutra pobeli slana, nas narava vabi k počasnejšemu koraku. Pred prihajajočo zimo se spomnimo, da so gozdni robovi, grmišča in travniki tudi dom prostoživečih živali. Naš sprehod je zanje obisk v prostoru, kjer iščejo hrano, zavetje in počitek.

Ilustrativna zimska podoba srnjadi ob gozdnem robu in gričevnati vinogradniški pokrajini

Preberite več ...

Krmišča za poljske kure so založena

Krma naj bo čim bolj podobna tisti, ki jo dobijo v naravi

Dr. Marjan Toš

Krmišče za fazane, založeno s koruzo
Krmišče naj bo založeno vse leto · Foto: Marjan Toš

Preberite več ...

Sončni Kozjak pozdravil dobravške lovce

Tradicionalno srečanje pobratenih LD Vurmat in Dobrava

Kozjak v soncu in jesenskih barvah.
Kozjak v soncu in jesenskih barvah.

Preberite več ...

Lovske arhive je treba začeti strokovno urejati in jih ohraniti

Nihče ne ve, koliko dragocenega gradiva so v preteklosti pobrali ognjeni zublji

Piše: dr. Marjan Toš

Naslovnica spominskega fotoalbuma iz leta 1938. Vir: arhiv LZ Maribor.
Naslovnica spominskega fotoalbuma iz leta 1938. Vir: arhiv LZ Maribor.

Preberite več ...

Mali weimaranci iščejo odgovorne domove

Dva fantka in ena punčka iščejo ljubeč, odgovoren dom, v katerem bodo postali družinski člani za vse življenje.

Leglo weimarancev skupaj na kavču

V uredništvo LD Dobrava smo prejeli prijazno prošnjo za pomoč pri iskanju domov za mladičke weimaranca. Z veseljem delimo njihovo zgodbo in fotografije malih sivčkov, ki jih njihovi skrbniki ljubkovalno imenujejo »sivi knedli«.

Preberite več ...

KOSTANJEV POKAL OSTAL DOMA

Ekipni zmagovalci strelci Velke, veteranski pokal pa v sosednjo Štrigovo

Strelsko društvo (SD) Osek v Slovenskih goricah je pripravilo tradicionalno jesensko
tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za »Kostanjev pokal«. Množica lovskih in
športnih strelcev iz SV Slovenije in sosednje Hrvaške se je pomerila v športni in lovski
disciplini v ekipni in posamični konkurenci. Kot je povedal predsednik SD Osek Vlado
Steinfelser, je tekmovanje minilo v športnem merjenju moči in postreglo z dobrimi rezultati.
V ekipni konkurenci je zmagalo Strelsko društvo (SD) Velka pred ekipo Lovske družine (LD)
Negova in LD Videm. V lovskem stavu je slavil domačin David Mihelič in poskrbel, da je
Kostanjev pokal ostal v domačih vitrinah. Drugi je bil Marjan Huber iz SD Pečarovci in tretji,
sicer veliki favorit za zmago, Marko Perko iz Oseka. V športnem stavu je slavil Drago Nemec
iz SD Sokol pred Tomislavom Cimermanom iz LD Fazan Štrigova in Stankom Leharjem iz SD
Sokol. Veteransko zmago si je priboril Viktor Horvat iz LD Fazan Štrigova in zmagal pred
Vladom Šiškom iz Negove in Bojanom Lešnikom iz Dupleka.

dr.Marjan Toš

Strelci za Kostanjev pokal v Oseku

Marko Perko na strelišču v Oseku
Fotografija: Utrinek iz živahnega dogajanja na strelišču v Oseku/Foto Jure Toš

IN MEMORIAM ANTON (TONE) ŠEBART (1938 – 2026 )

IN MEMORIAM 

ANTON (TONE) ŠEBART (1938 - 2026)

 Od zelene bratovščine se je za vedno poslovil dolgoletni član in od letos častni
član LD Dobrava Anton (Tone) Šebart iz Maribora. Bil je ugledni član našega
lovskega kolektiva iz začetka sedemdesetih let minulega stoletja in eden zadnjih
v generaciji, ki je postavila in uredila lovski dom z okolico v Dobravi.
Tone je bil sicer Mariborčan, ponosen na primorske slovenske korenine in se je
kot mlad ing. agronomije po šolanju in prvih zaposlitvah v Halozah preselil v
Lenart in postal eden vodilnih lokalnih političnih funkcionarjev. Kot sekretar
občinskega komiteja ZKS je znal povezovati ljudi različnih pogledov tudi zunaj
partijske organizacije in zelo človeško prisluhniti mnogim stiskam slovensko
goriškega podeželskega človeka takratnega časa. Zato je užival ugled in
spoštovanje, kar je s članstvom v LD Dobrava tudi potrdil. Bil je namreč enak
med enakimi, vedno pripravljen prijeti za delo in pomagati pri mnogih opravil.
Od lovskega doma do lovišča. Dolga leta je bil v revirju Andrenci in tam dodobra
spoznal vsakdanjik ljudi, s katerimi se je med obhodi lovišča rad srečeval. Tudi ko
se je iz Lenarta preselil v Mariboru, kjer je opravljal pomembne politične in
uradniške funkcije. S Slovenskimi goricami je ostal povezan, saj si je v Strmi Gori
lepo uredil vinograd in stanovanjsko hišo, v kateri je preživel dolga poletja vse do
smrti. Rad je bil v lovski družbi, v kateri se je znal sprostiti in razveseliti. Bil je
dober pevec in šaljivec in je v spominu mnogih generacij dobravških lovcev ostal
kot neizprosni »javni tožilec« na lovskih krstih zelencev. Šege in običaje je izredno
spoštoval in z njim je bil ta obred vselej nekaj nepozabnega. Cenil je naravo in
redko dvignil puško na divjad. Rad se je udeleževal skupnih jesenskih lovov in
lovov na race. Zaradi lovske družbe. Tone je bil v LD Dobrava dolga leta član
Disciplinske komisije in Nadzornega odbora. Svoje delo je vselej opravil vestno in
odgovorno.

Za delovanje v lovski organizaciji je prejel znak za lovske zasluge inred za lovske zasluge LZS III. stopnje ter spominska priznanja ob 60 – in 70 – letnici LD Dobrava. Letos je bil razglašen za njenega častnega člana.

Ob slovesu se hvaležno poklanjamo njegovemu spominu in mu želimo miren
zadnji počitek v večnih loviščih v naročju matere narave. Soprogi, sinu in hčerki
ter ostalim sorodnikom izrekamo iskreno in globoko sožalje.


Dr. Marjan Toš, prof.

Anton Šebart pred lovom na Vurmatu 1

Anton Šebart pred lovom na Vurmatu.

Tone Šebart v sredini 1

Tone Šebart, v sredini.

KONČALI PRENOVO PREŽ V OSEKU

Dogovor je dogovor, je bil vztrajen revirni vodja Oseka Danilo Muršec, ki skrbi za urejanje
lovišča in načrtuje izgradnjo lovskih objektov in naprav v skladu z LUN za lovišče Dobrava v
Slovenskih goricah. Poleg solnic in krmišč za fazane skuša v zadnjih letih v celotnem revirju
posodobiti stanje visokih prež. To mu uspeva, saj so pred dnevi postavili še tretjo letošnjo
visoko prežo in s tem zaključili projekt prenove prež v Oseku. Dotrajane in nefunkcionalne
preže so odstranili, da ne kazijo izgleda okolja, nove pa postavili v skladu s predpisi in v
soglasju lastnikov zemljišč, s katerimi dobro sodelujejo. Pri postavitvi zadnje preže je lovcem
pomagal tudi Jožef (za lovce Jožek) Ploj, kmet iz Oseka, ki z lovci dobro sodeluje in jim vselej
priskoči na pomoč. Na koncu so bili Danilo, Vlado, Benjamin in Jožek zadovoljni z
opravljenim delom. Kljub delovni vnemi so našli čas tudi za pomenek in ob koncu še za
lovsko malico iz nahrbtnika, ki ostaja lovska tradicija.
M.T.

Konec dober vse dobro

Tretja preža trdno stoji
Fotografiji: Revir Osek je bogatejši za še eno visoko prežo/ Marjan Toš

MARIBOR OHRANJA BOGATO PUŠKARSKO TRADICIJO

Nova moderna puškarska delavnica in trgovina z lovsko opremo na Cesti XIV. divizije
odprla vrata


Na Cesti XIV. divizije 116/a v Mariboru so slovesno odprli moderno puškarsko delavnico in
trgovino z lovsko opremo Vute. Puškarski mojster Nejc Vute se je puškarske obrti izučil pri
vrhunskih boroveljskih puškarjih Fanzoj in od tam prinesel v Slovenijo bogato znanje. Doslej
je imel puškarsko delavnico v Melju, a je postala pretesna za vse potrebe, saj ima Maribor od
nekdaj bogato puškarsko tradicijo in pokriva veliko območje SV Slovenije. Nejc Vute, ki je
tudi član Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu, je od samega začetka stopal v
korak s časom in sledil vsem novostim na tem področju. Nenehno se je dodatno strokovno
izobraževal v tujini in velja za vrhunskega puškarskega mojstra za lovsko orožje in je v
dvajsetih letih delovanja navezal izjemne poslovne stke z mnogimi svetovno znanimi
puškarnami.

KOLEKTIV PUŠKARSTVA VUTE Z MARIBORA
Njegova puškarska delavnica v Melju je pred dnevi zaprla vrata in jih na stežaj odrla v velikih,
sodobno opremljenih prostorih na Pobrežju, kjer imajo tudi urejene parkirne prostore.
Poleg puškarne je urejena še moderna prodajalna lovske opreme tudi za najzahtevnejše
uporabnike. Trgovina ponuja vse, kar je tudi sicer mogoče dobiti v podobnih prodajalnah.
Vrhunske blagovne znamke so sicer včasih dražje, a mlajši lovci in vsi drugi, ki želijo
kvalitetno preživljati prosti čas v naravnem okolju doma in na tujem, želijo le najboljše.
Slovenskega odprtja puškarne in prodajalne na Pobrežju se je poleg številnih poslovnih
partnerjev udeležila množica lovcev, ki sta jih sprejela in pozdravila lastnika Urška in Nejc
Vute. Med gosti je bil tudi podpredsednik Lovske zveze Slovenije in predsednik Lovske zveze
Maribor Marjan Gselman, ki je izpostavil ohranjanje puškarske tradicije v mestu ob Dravi in
skrb za zagotavljanje najboljše opreme za lovsko pravično izvajanje lova na divjad. V
kulturnem programu so nastopili rogisti Lovske zveze Maribor, gostitelji pa so poskrbeli za
bogato ponudbo vrhunskih lovskih kulinaričnih dobrot. Velika pridobitev za mesto in okolico
in nadvse prijazen lovsko obarvani družabni dogodek, ki je pritegnil obiskovalce od blizu in
daleč.
M.T.

Vute rogisti

Foto: Slovesnost so popestrili rogist Lovske zveze Maribor/Foto Marjan Toš

Zadovoljna lastnia Nejc in Urša vute o opdprtu protrvpo odprtju prostorov
Foto: Nejc in Urška Vute sta bila vrhunska gostitelja/Foto Majda Toš

Puškarski mojster Nejc Vute
Foto: Puškarski mojster Nejc na Pobrežju/arhiv Puškarstvo Vute/

JEŽI SO NAŠI VELIKI VRTNI PRIJATELJI

Ježi so pogosti obiskovalci naših dvorišč, zelenic, kompostov, vrtov in živih mej

Ko se zvečeri naša dvorišča pogosto obiščejo ježi. Včasih tudi v parih in mnogi poznajo celo skrivne poti do posodic, v katerih je nastavljeno mleko za muce. Ježi se mleka ne branijo. So nočni prebivalci našega mesta in jih sploh ni tako malo, kot je videti. Žal jih veliko konča pod kolesi avtomobilov, a kljub temu niso ogrožena vrsta. Jež ima kratko in čokato telo, ki je po zgornji strani pokrito z bodicami. Te so rumenkaste, na sredini in na konici pa temno rjave. Ima koničast smrček, majhne oči in kratka okrogla ušesa. Zraste do 30 cm v dolžino in ima do 2,5 cm dolg rep. Če se znajde v nevarnosti, se zvije v bodečo kroglo, cvili, hrka in cmoka. Ima dobro razvit voh. Vidi pa slabo slabo. Ljudje jih ponekod ne marajo, ker imajo radi veliko bolh.
Ježekajpg
Morda je ljudem manj poznano, da si ježi zelo radi naredijo gnezda v grmovju, tudi v živih mejah ali pod kupom dračja in v kompostu . Če primernega prostora ni, si izkoplje luknjo, ki je 30 cm globoka in ima dva izhoda usmerjena sever – jug. Za izdelavo gnezda uporabi travo, listje, slamo ali seno. V gnezdu preživi tudi zimo, ko spi zimsko spanje, ki ga občasno prekine za iskanje hrane. Samica vsako leto skoti eno ali dve legli z 2 do 10 mladiči. Spregledajo v 14 do 18 dneh in sesajo do 20 dni. Samostojni postanejo po 45 dnevih. Spolno lahko dozorijo že v prvem letu. Jež se prehranjuje predvsem z žuželkami, je zelo koristen, saj so na njegovem jedilniku pogosto tudi kobilice, hrošči in njihove ličinke. Ima tudi naravne sovražnike, med katerimi je najbolj zvita lisica.Poleg lisice so njegovo naravni sovražniki še jazbeci, sova uharica, kune in za mlade živali tudi psi in mačke.
Jež in ježevla s hruško

Fotografija: Ježi so naši vrtni prijatelji/Foto Tine Toš

dr. Marjan Toš

VROČINA IN SUŠA OGROŽATA TUDI DIVJAD

Dolgotrajna suša in vročina ne prizanašata niti prostoživečim živalim. Jeleni, medvedi, ptice in drugi prebivalci gozda vztrajno iščejo vodo, ne le za pitje, ampak tudi za hlajenje. Vodo zato v gozdne kaluže in zajetja dovajajo tudi lovske družine.


Lovske družine so se odzvale na ta klic narave in gozdne kaluže ter zajetja oskrbovale z dodatnimi zalogami vode. Kako pa se te živali prilagajajo ekstremnim razmeram in kako lahko mi prispevamo k njihovemu preživetju? Ekstremne vremenske razmere predstavljajo ključno grožnjo za gozdne živali. Vročina presega meje, ki jih zmorejo naravni viri vzdrževati, kar povzroča pomanjkanje vode, ključnega vira za preživetje. Živali, kot so jeleni, medvedi in različne vrste ptic, so prisiljene potovati na dolge razdalje v iskanju vode, kar povečuje tveganje za njihovo zdravje in varnost.
SRNJAK

Lovske družine po vsej Sloveniji so prevzele pobudo in organizirale dostavo vode v gozdne kaluže in zajetja. Ta dejanja so ključna za preživetje številnih vrst, saj jim omogočajo dostop do življenjsko potrebne tekočine. S toplejšim podnebjem in dolgotrajno sušo je takšna pomoč postala nujna za ohranitev naravnega ravnovesja. Živali so razvile različne strategije preživetja v ekstremnih pogojih. Nekatere vrste ptic so na primer spremenile svoja gnezdišča in se selile v bolj senčna in hladnejša območja. Medvedi in jeleni iščejo zavetje v gostejših gozdovih, kjer je temperatura nekoliko nižja. Vendar pa brez zadostne količine vode nobena strategija ne more zagotoviti preživetja na dolgi rok, so zapisali na spletni strani www.telegraf.si.
FAZAN

In še dobronamerni nasvet:
Ker se v avgustovskih dneh na pokošenih površinah in robovih gozda zadržuje veliko mlade divjadi, pozivamo vse obiskovalce narave k odgovornemu ravnanju. Ostanimo na utrjenih poteh in ne hodimo po krmnih površinah in remizah, saj živali potrebujejo dnevni počitek. Pse imejmo dosledno na povodcu. Nenaden beg pred psi lahko pri divjadi hitro povzroči hudo izčrpanost, dehidracijo ali paniko, zaradi katere lahko končajo tudi pod avtomobilski kolesi.​Z odgovornim obiskovanjem narave ter spoštovanjem kmetijskega in lovskega truda pomagamo ohranjati naravno ravnovesje, opozarjajo na spletni strani LZS.
OPREZNO

Za objavo pripravil in povzel
Dr. Marjan Toš


Fotografija: Peter RAJNIŠ