Lovske šege in občaji se ohranjajo
KRST LOVSKEGA ZELENCA V STANETINCIH

V zeleni bratovščini skrbijo za ohranjanje starih lovskih šeg in običajev. Med njimi je tudi lovski
krst.Zdajšnja daljša oblika lovskega krsta se je pri nas razvila v začetku prejšnjega stoletja
zlasti na podeželju. Vsebinsko sporočilo tega običaja so slovenski lovci prevzeli iz germanskih
dežel, dokončno pa so obred prikrojili tudi navadam naših lovcev v posameznih delih
Slovenije. V novejšem času lovci običaj prirejajo predvsem po zadnjem skupnem lovu v sezoni.
Takrat se lovska družba zbere na zadnjem pogonu. Daljši način lovskega krsta je skoraj povsod
izpodrinil predhodnega - krajšega tudi zato, ker je sodobnejši bolj »slavnosten« in traja dlje,
kar nudi zbrani lovski družbi več zabave. Poznavalci lovskih običajev pripominjajo, da lovski krst
ni in ne sme postati nobena burka, temveč mora ohraniti vsaj elemente izvirnega
srednjeveškega obreda - nekakšnega lovskega »poviteženja«. Od tod namreč običaj tudi izvira.
Po tem starem običaju so opravili lovski krst tudi v LD Dobrava v Slovenskih goricah. Krstili so
»zelenca« Fredija Kolednika, ki je uspešno prestal lovsko pripravništvo in opravil lovski izpit, s
krstom pa je postal polnopravni član zelene bratovščine. Na krstu na prostem na domačem
dvorišču v revirju Stanetinci ni manjkalo lovskih šal in dovtipov. Obtoženi »zelenec« je prestal
sodni postopek pred »nezmotljivim lovskim sodiščem sv. Hubertusa« in dokončno postal pravi
lovec. Krstil ga je starešina Franc Slekovec.

(mt)
Fotografija:
Tožilec Zoran in zelenec Fredi iz »oči v oči« /Foto Marjan Toš/

Izšla je 44. knjiga Zlatorogove knjižnice Lovske zveze Slovenije. Nova knjiga nosi naslov Zeleno, srčno, častno in odgovorno s podnaslovom Prvaki slovenske lovske organizacije v ogledalu časa od 1907 do 2021. Knjižno delo o zgodovini krovne lovske organizacije in lovskih predsednikih, ki obsega skoraj 400 strani, je napisal dr. Marjan Toš.

Po en izvod knjige Zlatorogove knjižnice prejmejo vsi člani. Naročila dodatnih izvodov po e-pošti . Cena knjige je 18 evrov.

Knjiga je namenjena vsem lovcem, ki jih zanima celovit in poglobljen opis ter omembe zgodovinskih osebnosti slovenske lovske organizacije in še posebno oseben vsebinski prispevek prvakov slovenske lovske organizacije. Delo ni znanstvena monografija, poudarja avtor in dodaja, da je lahko kljub temu dobro izhodišče za prihodnje raziskovalce zgodovine slovenskega lovstva in lovske organizacije v širšem kontekstu proučevanja novejše slovenske zgodovine.

Marsikaj je mogoče še dopolniti z novimi viri in spoznanji. Nobena zgodovina namreč ni dokončna, pač pa se vedno dopolnjuje, kajti nič ni tako skrito, da ne bi bilo enkrat tudi odkrito, meni Toš in pojasnjuje: »S pričujočo knjigo na nek način odpiramo novo zgodovinsko poglavje, prejšnja poglavja pa stiskamo med platnice spomina, kajti vsa preteklost, tudi lovska, je v spominu, prihodnost pa v pričakovanju.«

Več v januarski številki Lovca

Na zadnjem letošnjem delovnem posvetu članov Lovske družine (LD) Dobrava iz Svete Trojice v
Slovenskih goricah so spregovorili o uresničevanju letošnjega lovsko-upravljalskega načrta in o
urejanju nekaterih odprtih zemljiško-knjižnih razmer okoli lastnine LD Dobrava. Vnovič so načeli
spremembe v naravnem okolju, ki izredno negativno vplivajo na skromno številčost male
divjadi. Najslabše so razmere za fazane in poljke jerebice, ki so iz njihvega lovišča tako rekoč že
povsem izginile. Skrbi jih tudi upadnje številčnosti srnjadi, s katero umno gospodarijo in del
odstrela trofejnih srnjakov namenjajo lovnemu turizmu. Ker se občasno že pojavljajo divji
prašiči so zelo pozorni nad gibanjem te divjadi, ki lahko v kmetijskem prostoru povzroča veliko
škodo. V zadnjih letih so le prehodni, tako da za zdaj škod še niso povzročili.
Starešina tega 36-članskega kolektiva zelene bratovščine, ki je za uspešno delo prejel posebni
certifikat kot ena najboljših slovenskih lovskih družin, Franc Slekovec, je podelil spominske
značke in diplome za dolgoletno članstvo v lovski organzaciji. Za petdesetletno zvestobo zeleni
bratovščini so spominske značke dobili Anton Šebart, Branislav Kavčič, Alojz Kuplen in Ignac
Senekovič. Slednji velja za še zadnjo velik lovsko legendo te LD in uživa med lovci velik ugled in
spoštovanje. Kljub letom rad pride med lovske tovariše in občasno tudi priskoči na pomoč pri
delovnih akcijh.Ignac je bil dolga leta izredno cenjen mentor mladih lovcev in se je izkazal kot
odličen poznavalec razmer v lovišču. Svoje bogate praktične izkušnje je brez zadržka prenašal na
številne generacije mlajših članov LD Dobrava.

dr. Marjan TOŠ

Fotografija:
Ignac Senekovič, velika legenda in učitelj mladih lovcev v LD Dobrava, prejema spominsko
priznanje iz rok starešine Franca Slekovca/Foto:Peter Rajniš/

Spoštovani moji lovski tovariši.

Ko si boste zaželeli iz toplega doma pogledati in obujati spomine na pretekle lovske dni v naravi, sem vam na naši spletni strani nastavil dostop do pogleda na krmišča.. Vse ostalo preverite sami in uživajte ob pogledu!

Lovska kamera v živo je na tej povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=-FCNl4rNvA4

Veliko užitkov ob gledanju.

Peter Rajniš, urednik

SREČANJE ŠTAJERSKIH IN ZAMEJSKIH LOVCEV V DOBRAVI ODPOVEDANO

Iz Lovske zveze (LZ) Maribor so sporočili, da so zaradi novonastalih neugodni epidemioloških
razmer odpovedali letošnje srečanje s člani Kluba prijateljev lova (KPL) iz Celovca v Dobravi v
Slovenskih goricah, načrtovano za 6. november. Mariborska območna LZ že 57 let tvorno
sodeluje z zamejskim lovskim klubom na avstrijskem Koroškem in s tem krepi stike in vezi med
matičnim narodom in manjšino onstran Karavank. Vsako leto okoli Martinovega organizirajo
srečanje s skupnim lovom na malo divjad. Letos je bila za gostitelja srečanja izbrana Lovska
družina (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki takšno sodelovanje podprira in je že leta 1989
prvič gostila zamejske koroške lovce. Častni pokrovitelj srečanja je bil trojiški župan David
Klobasa, ki je ob te priložnosti posebej izpostavil pomen tovrstnega sodelovanja med
slovenskimi in zamejskimi lovci. Predsednik mariborske LZ Marjan Gselman je ob tem poudaril,
da niso želeli nobenega tveganja in da bodo letošnji lov tako kot tudi lanskega prav tako
odpovedanega zaradi epidemije, nadoknadili prihodnje leto, ko bo srečanje lahko sproščeno in
brez kakršnihkoli omejitev. S tem se je strinjal tudi predsednik KPL Celovec Janez Kaiser.
(mt)
Fotografija:
Dva predsednika, Marjan Gselman (LZ) in Janez Kaiser (KPL) na stoletnici LZ Maribor/arhiv LZ
Maribor

NA SKUPNIH JESENSKIH LOVIH BO POTREBNO IZPOLNJEVATI POGOJ PCT

Iz Lovske zveze Maribor so sporočili, da še vedno veljajo ukrepi, ki jih mirajo vse Lovske družine
upoštevati pri načtovanju in izvajanju skupnih jesenskih lovov. Veljo tudi ukrepi po končanih lovih, so
še zapisali v sporočilu. Slovenski lovci izvajajo love na podlagi koncesijskih pogodb za trajnostno
gospodarjenje z divjadjo. Lovci so dolžni ravnati preventivno in odgovorno za omejitev širjenja
bolezni covid-19, zato morajo pri izvajanju nalog trajnostnega gospodarjenje z divjadjo, kot tudi
vseh ostalih aktivnosti, povezanih z lovom, upoštevati vse splošno sprejete ukrepe in
priporočila vlade in NIJZ, med njimi še posebej izpolnjevanje pogoja PCT.
Na zborih lovcev pred začetkom lovov je treba izpolnjevanje tega pogoja preveriti pri vseh
lovcih. Kdo tega pogoja ne izpolnjuje, se lova ne more udeležiti, razen če so izpolnjeni pogoji, da
lahko pred pričetkom skupnega lova opravi presejalno testiranje s testom HAG za
samotestiranje. Po koncu skupnih lovov je priporočljiva uporaba zaščitnih mask pri gibanju in
zadrževanju v zaprtih prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5
metra. Posebni ukrepi pa še naprej veljajo za preglede uplenjene divjadi. Te lahko izvajajo samo
strokovno usposobljene osebe, ki morajo dosledno ravnati v skladu s higienskimi priporočili
NIJZ in priporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(mt)
Fotografija:
Skupni jesenski lovi bodo tudi letos močno omejeni, ponekod pa jih sploh ne bo! /foto Marjan
Toš/

Zapis kolega Rajniša nas mora siliti k razmišljanju. Že sam nakazuje smeri, v katere bi morali usmeriti naše poglede okoli teme, ki jo je načel. Meni se zdi prvenstveno, da izpostavim lovsko-etične  in zakonske vidike. Najprej lovsko etični: dolžnost slehernega lovca je, da lovi lovsko pravično, da pred strelom oceni, ali je strel varen in ali je tudi  divjad, na katero bo pomeril puško in potegnil  za petelina, primerna za odstrel. Ne gre za vsepovpreg  streljanje, kot si mnogi predstavljajo, samo da je nekaj dlakastega/ali perjastega/ in  - »bum«! Tako to ne gre in se tudi ne dela. Lovec mora z vso odgovornostjo in z vsem znanjem oceniti, kaj je primerno za odstrel in premisliti, ali so zagotovljeni vse elementi varnega strela. Vsi ti ukrepi pred strelom so povezani tudi z zakonskimi vidiki: zakon predpisuje, kdaj se lahko katero divjad odstreli/upleni torej/, s kakšnim kalibrom in kroglo. Vse mora biti v skladu z LNU in politiko upravljanja z loviščem.
Zgodi se, da divjad ne pade v ognju in zgodi se tudi, da včasih ni mogoče točno določiti mesta nastrela/ v slabem vremenu, ali v mraku, megli/, zato je treba v tem primeru nemudoma poklicati vodnika  psa – krvosledca. LD Dobrava ima sklenjeo pogodbo z vodnikom, ki ima odličnega psa in je vedno na voljo za iskanje. Sodeč po fotografijah, ki jih je kolega Peter pripel k njegovemu članku, bi pes z lahkoto izsledil zastreljeno srnico. Ne bi imel težkega dela. Zatajil je človeški faktor – težko bo odkriti, kdo je to bil. Morda je bil na delu tudi krivolovec/divji lovec/, ne bi povsem odmislil tudi te možnosti, čeprav sodeč po videnem v to močno dvomim. Da ne dolgovezim preveč – dogodek iz revirja Brengova naj nam bo v poduk, kako se ne dela in se ne sme delati. Pustiti divjad, da se po strelu muči, je skrajno neetično,  zasluži si milostni strel, s katerim jo rešimo trpljenja. Vsak strel na divjad mora biti premišljen in po možnosti tak, da divjad obleži v ognju, s čim manj mukami.
Lovska etika je eden od temeljnih postulatov v slovenske lovstvu in LD Dobrava ter njeni člani pri tem niso nobena izjema. Madež, ki se nam zrcali iz Brengove, pa naj nam daje tudi misliti, da se takšna zgodba  već ne  ponovi!
Dr. Marjan Toš, lovski mojster, član LD Dobrava v Slovenskih goricah