Kontakt

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328

GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161

TAJNIK
dr. Zoran Belec
041 657-784

LOVSKI ČUVAJ

Vlado Steinfelser
031 578-161

Jure Toš
041 296 696

GOSPODAR DOMA

Rado Gradišnik
040-201-283

Ivan Turčin
041-882-592

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš 

Iskanje

Vremenska napoved

Živa slika

ziva-slika

 

Življenje v gozdu - v živo

Vir : Romunija

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

PRAZNIK LOVSKE KUTURE: 170 PEVCEV IN 130 ROGISTOV

Bogato izročilo slovenske lovske kulture in njena vpetost v kulturno dediščino

Lovska zveza Maribor že več desetletij vlaga veliko truda in sredstev v popularizacijo in širjenje
lovske kulture v slovenskem prostoru. Letos jim je bila že tretjič zaupana organizacija Srečanja
lovskih pevskih zborov in rogistov, katero je že 48. po vrsti. Srečanja potekajo vsako leto v
drugem kraju že od leta 1973.
Letošni sloveski lovski kulturni danse bo zgodil v Športnem centru strelišča Gaj pri Pragerskem
3. septembra ob 15.00. Ob tej priložnosti do štakerski lovci predstavili lovsko kulturo v širšem
kontekstu, ne samo njenega pevskega oz. glasbenega izročila in tradicije. Zaradi tega so
prireditev poimenovali »PRAZNIK LOVSKE KULTURE IN LOVSKEGA STRELSTVA«. Na njej se
bodo predstavili lovski ustvarjalci s področja: rezbarstva, fotografije, preparatorstva in še kaj. V
kulturnem delu bo sodelovalo 19 skupin lovskih rogistov, 13 lovskih pevskih zborov, glasbena
skupina Cantare in dramski igralec Bojan Maroševič z monokomedijo Toneta Partljiča »Naj
ostane med nami«. Zaradi velikega števila nastopajočih, so združili pevce v en zbor. V njem bo
nastopilo več kot 170 pevcev in v skupnih nastopih bodo zadonele lovske melodije iz več kot
130 lovskih rogov. Prireditev je mednarodnega značaja, saj bodo sodelovali tudi pevski zbori in
rogisti iz sosednjih držav.


Marjan Toš

Rogisti LZ Maribor

JAVNA PODPORA LOVSTVU IN VARSTVU NARAVE

Slovenski lovci podpisujejo evropsko peticijo za zaščito lovskih interesov v EU

Lovska zveza Slovenije (LZS) , ki kot krovna organizacija povezuje in združuje okoli 21-tisoč
slovenskih lovcev, je podprla prizadevanja Združenja zvez za ov in varstvu narave v Evropski
uniji, da naj se ne zmanjšuje vloga in pomen lovstva i se zoper organizirao lovstvo na stari celini
vodi negativna kampanja v javnosti. LZS poudarja, da imajo odločitve, ki jih glede lovstva in
varstva narave sprejemajo bruseljski odločevalci velik vpliv tudi na Slovenijo. Znano je namreč,
da je kar 80 odstotkov zakonodaje s področja lovstva in naravovarstva za države članice EU
sprejetih na ravni institucij Evropske unije in to celo za zaprtimi vrati, kar je tudi za slovenske
lovce povsem nesprejemljivo.
Zato je LZS javno podprla odgovor združejna FACE zoper takšen način odločanja in njegov
odgovor na vedno več težav, s katerimi se lovci soočajo v vsej Evropi. Te pa so: življenjsko
okolje divjadi, upravljanje z velikimi zvermi, lovska kultura posameznih držav in pobude lovcev
za ohranjanje narave so ogroženi zaradi odločitev evropske politike. Takšen, a na srečo
neuspešen primer, je bil predlog prepovedi lovstva in ribištva na 10 % površine Evropske unije.
Medtem, ko se v Evropi soočamo s številnimi izzivi, ki jih je potrebno rešiti, nekateri bruseljski
odločevalci ostajajo osredotočeni na nepotrebno omejevanje lovskih praks. “Bruseljskim
odločevalcem sporočamo, da naj sodelujejo z lovci in ne proti nam,” je ob začetku javne
kampanje povedal Torbjörn Larsson, predsednik Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v
Evropski uniji (FACE). To združenje zastopa interese 7 milijonov evropskih lovcev, tudi
slovenskih. LZSi je članica združenja FACE že od leta 1993. Njen predsednik mag. Lado Bradač
je zato vse slovenske lovce javno pozval, naj podpišejo peticijo združenja FACE zoper grožnje
proti legitimnim interesom evropskih lovcev v državah, članicah EU.. “Za vsakega slovenskega
lovca je pomembno, da si vzame nekaj sekund časa in podpiše peticijo”, je med drugim poudaril
predsednik LZS Lado Bradač. Slovenski lovci omenjeno peticijo že množično podpisujejo.
(mt)

Slovenski lovci podpirajo peticijo FACE
Fotografija: Slovenski lovci podpirajo FACE

 

Kako dolgo še zavetje za divjadJPG

Fotografija: Divjad povsod izgublja življenjski prostor

Lovci LD Dobrava so se predstavili na občinskem prazniku

Župan občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa je k sodelovanju na letošnjem občinskem
prazniku TrojicaFest 2022 povabil tudi Lovsko družino (LD) Dobrava v Slovenskih goricah. To je bilo za
lovce, ki s trojiško občino in z županom dobro sodelujejo, veliko priznanje, saj so dobili priložnost, da
javno predstavijo bogato in razvejano dejavnost lovske organizacije.

Pripravili so raznoliko promocijsko gradivo, pri čemer sta LD Dobrava izdatno pomagali tako območna
Lovska zveza (LZ) Maribor kot tudi Lovska zveza Slovenije, ki sta prispevali različne brošure, letake,
zloženke, knjige, urnike, veliko izvodov revije Lovec in druge literature z lovsko tematiko. Še posebej
bogato je bilo gradivo za mlade obiskovalce, ki so najraje posegali po kartah Črni peter in igri Spomin,
mnogi pa so si za novo šolsko leto nabrali urnike in kemične svinčnike z logotipi LZ Maribor in LZS.
Poleg tega se je delegacija LD Dobrava udeležila osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku in bila med
gosti deležna prijaznega sprejema. Štiri večere so na stojnici predstavniki LD Dobrava obiskovalcem
pojasnjevali vlogo sodobnega lovstva in jim predstavili ukrepe za preprečevaje škode po divjadi. Tej
tematiki so še posebej prisluhnili, saj je to območje kmetijsko in kmetje se velikokrat soočajo s škodo po
srnjadi v vinogradih in na nekaterih kmetijskih kulturah, zlasti na fižolu in pri nekateri zelenjavi.
Promocija lovstva in lovske organizacije pri Sv. Trojici je lepo uspela, sploh, ker je bilo štiridnevno
praznovanje občinskega praznika množično obiskano. Zato je bil namen dosežen in prihodnje leto bodo
promocijo zastavili še bolj celovito in bogato, usmerjeno zlasti na mlajše obiskovalce, saj je tudi župan
David Klobasa ocenil, da bodo morali lovci več narediti za pomlajevanje njihovih vrst.
Kmetje so z dejavnostjo lovske organizacije zadovoljni, predlagali so le nekoliko večji odstrel srnjadi in
lisic, saj je te divjadi po njihovih ocenah preveč. Obžalujejo pa, da zelo redko videvajo fazane in zajce,
medtem ko poljskih jerebic in prepelic na tem območju že nekaj časa ni več.


Fotografija:
Marjan in Branko na stojnici pri Trojici 2022
Na stojnici LD Dobrava. Foto: arhiv LD Dobrava
(mt)

O odpravi zaraščanja kmetijskih zemljišč še iz lovskega zornega kota

SAMOSKRBA IN DOMAČA HRANA DA – TODA RES ZA VSAKO CENO?


V Sloveniji se soočamo z zaraščenostjo kmetijske pokrajine, to je že dolgo znano. A ni povsod
enako in zato se tudi v lovski organizaciji ne strinja(m)jo s posploševanji.. Hkrati pa poznamo
tudi evropske prakse, po katerih države subvencionirajo obratne procese, tam, kjer se res ne
izplača pridelovati, pustijo, da ostanejo majhne remize, žive meje, mejice za ptice,
mikroorganizmi,za poljske kure in druge vrste divjadi. Takšnih primerov poznam iz sosednje
Avstrije, Slovaške in tudi iz Češke, največ iz Moravske. Očitno tam iščejo vsaj minimalno
ekološko ravnovesje, ki ni na škodo urejenim kmetijskim površinam za pridelavo kakovostne
hrane in hkrati ne ogroža krajinske pestrosti s floro in favno. Krajinska pestrost daje urejeni
kmetijski pokrajini značilno podobo in to bi lahko dosegli tudi v Sloveniji. Zakaj pa ne?
Tam, kjer ni zaraščanja, naj ostane vsaj nekaj kritja za malo divjad.
Ker že dolga leta spremljam razmere v Pesniški dolini in v dolinah njenih pritokov (deloma tudi
v Ščavniški dolini), kjer zaraščenosti kmetijskih zemljišč praktično ni, srčno upam, da v okviru
tega ukrepa odprave zaračenosti v teh predelih ne bo padla še zadnja remiza, mejica ali rob
melioracijskega jarka. Zemljišča so v tem delu Slovenije lepo obdelana, tako rekoč do zadnjega
koščka rodovitne zemlje, melioracijski jarki so očiščeni, redno se kosijo in tudi ob stari strugi
reke Pesnice v Sp.Senarski je še vedno nekaj vrb in drugega drevja in grmičevja, v katerem se tu
in tam še skrije kakšen fazan. V dobršnem delu Pesniške doline in v dolinah njenih pritokov
(zlasti Drvanje in Ročice) je slika identična. Remiz, mejic in grmišč ni več, kar je izgubljeno, je
izgubljeno. In pri tem sploh ne gre zgolj ali samo za vste, ki so v interesu ohranitve zaradi lovske
organizacje( je pa prijetno slišati vprašanje kmeta, zakaj se nič več ne oglašajo prepelice - ker jih
ni več). Lovska organizacija je že dolgo nemočna in nema opazovalka procesov. Lov je v tem
delu Slovenskih goric izgubljen in tudi poljske kure v omenjenih dolinah bodo samo še del
zgodovine in lovske nostalgije.Tu pomoči ni več in s tem se je treba sprijazniti.


2. Preprečevanje zaraščenosti za povečanje samooskrbe s hrano

Moram pošteno zapisati, da osebno podpiram večjo samooskrbo Slovenije s kvalitetno domačo
hrano. Možnosti imamo še precej, tudi ukrep odpravljanja zaraščenosti je sprejemljiv. Sploh
tam, kjer je zaraščenost velika in kjer bi po njeni sanaciji dobili dobre površine za pridelavo
hrane.  Zato podpiram pobude, da se vsega ne meče v isti koš,saj se bo odpravljanje zaraščanja
bojda izvajalo z agromelioracijskimi deli, kot so krčenje grmovja in dreves, izravnava zemljišča in
odstranitev kamnitih osamelcev. Podpora tem ukrepom bo dodeljena samo za tiste površine,
na katerih so bila dejansko opravljena agromelioracijska dela. Če bo v praksi res tako, potem
lahko vsaj upamo, da bo kakšen osamelec za malo divjad ostal in da bo tudi kakšen
nepomembni melioracijski jarek ostal rahlo zaraščen. Verjetno krajinarji, naravovarstveniki,
ornitologi, ribiči in ostali ne bomo stali križem rok in bomo vsaj kaj vprašali in predlagali. Takšen
je vsaj moj osebni pogled na to tematiko, ki ga seveda kot laik nikomur ne vsiljujem. Zgolj javno
razmišljam..


Ustavimo zaraščanje, a pustimo vsaj nekaj življenja.
Nisem kmet, sem pa končal strokovno izobraževaje v lovstvu in tudi univerzitetni študij
geografije z nekaj malega ekologije, zato mi ne more biti vseeno, ali bomo pestro slovensko
naravno krajino spremenili v enolični svet in z nekaterimi ukrepi postopoma /spremembe se ne
bodo zgodile čez noč/, uničili mnoge oblike življenja. Kolikor jih že nismo! Mar si res lahko v
imenu samooskrbe nekdo zdaj lasti odločanje o izbiri, kaj sme in kaj ne sme živeti in ki bo z
nesmiselnim uničevanjem življenja na koncu uničil še samega sebe – človeka torej? Res bi bilo
treba pogledati obe medalji in pred posegi upoštevati vso specifiko Slovenije, kot majhne, a
krajinsko neverjetno pestre in raznolike dežele, s še vedno bogato floro in favno. In za konec –
ne želim biti zloben, a poznam primere, da se mnoge kmetijske površine za silo uredijo samo
zato, da lastniki dobijo evropske subvencije. A to je že druga tema.


Marjan Toš
Fotografija:
Kaj naj se v tem delu doline Drvanje še poseka, da ne bo zaraščeno?/Foto: Marjan Toš

Goli in očiščeni melioracijski jarek v Zg. Verjanah

3
Fotografija: Majhen predel v Čagoni, ki se je zarasel in v katerem je našla svoj prostor tudi
divjad. Kako dolgo še? /Foto: Marjan Toš

Zaraščeni predel Čagone raj za divje živali

DAVORIN TOŠ VELIKI ZMAGOVALEC DOBRAVE 2022

Strelsko tekmovanje sredi Slovenskih goric domovini v čast in pozdrav

Na strelišču Lovske družine Dobrava pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah je bilo dvodnevno
tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal državnosti 2022. Strelci iz vse
Slovenije so tekmovali v ekipni in posamični konkureci in to v lovskem in športnem stavu.
Posebej so se pomerili tudi veterani, kar je bilo za gledalce izjemno zanimivo, saj smo videli na
delu nekaj res vrhunskih nekdanjih strelcev, ki so kljub letom pokazali, da še premorejo mirno
roko in oster pogled.
Veliki zmagovalec Dobrave 2022 je Davorin Toš iz Lovske družine Trnovska Vas, ki je osvojil pokal
državnosti in za nameček zmagal še v športnem streljanju. V močni konkurenci je vzdržal vse
pritiske v velikem finalu in zasluženo zmagal pred mladim nadarjenim strelcem Markom
Perkom iz Strelskega društva Osek in domačinom Dominikom Slekovcem iz Dobrave. Davorin
Toš je tako prejel jubilejni, že 30. pokal državnosti na tekmovanju, s katerim se dobravški lovci
vključujejo v praznovanje dneva slovenske državnosti. V športni disciplini se je za zmagovalcem
Davorinom Tošem uvrstil na drugo mesto mladi Denis Celec iz Strelskega društva Skakovci v
Prekmurju in na tretje mesto Stanko Rojko iz Lovske družine Negova, sicer pa gornjeradgonski
župan, ki vedno rad pride na strelišče v Dobravo. Med veterani se je v finalu najbolje odrezal
domačin Ivan Bezjak iz Dobrave , ki je zmagal pred Brankom Carom iz Prekmurja in Bojanom
Lešnikom iz Dupleka.
V ekipni konkurenci je slavila prva ekipa strelskega društva Osek pod vodstvom kapetana Vlada
Steinfelserja pred drugo ekipo istega društva in ekipo Lovske družine Lenart. Ta je za las osvojila
tretje mesto pred močno ekipo z Dobravo pobratene Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na
Ostrem Vrhu s Kozjaka. Vsem strelcem in še posebej zmagovalcem sta čestitala in se jim
zahvalila za izjemno športno merjenje moči starešina LD Dobrava Franc Slekovec in strelski
referent Srečko Hojnik. Tekmovanje je spremljalo veliko zadovoljnih gledalcev, ki so jim lovci
postregli z okusnim srnjakovim golažem.

Marjan Toš
Fotografije:
1.
Veliki zmagovalec Dobrave Davorin Toš prejema pokal iz rok starešine Franca Slekovca/Foto:
Marjan Toš/
Davorin Toš prejema pokal državnosti z rok starešine Franca Slekovca

2.
Pokal za zmagovito ekipo SD Osek je prevzel kapetan Vlado Steinfelser/Foto: Marjan Toš
Vlado Steinfelser s pokalom zmagovite ekipe SD Osek
3.
Ivan Bezjak, zmagovalec med veterani v akciji na strelišču/Foto: Marjan Toš
Veteran Ivan Bezjak v akciji za zmago
4.
Na strelski prireditvi so se več kot odlično odrezali tudi kuharski mojstri Vinko Kocuvan, Branko
Kaučič, Srečko Kegl in Boštjan Kaučič/Foto: Marjan Toš
Kuharska ekipa LD

V Oseku bazensko prvenstvo v lovski kombinaciji

BENEDIČANI ZASLUŽENO BAZENSKI PRVAKI, DOBRAVA SOLIDNA TRETJA

Na strelišču Strelskega društva Osek pri Vladu Steinfelserju se je končalo letošnje prvenstvo v
strelski kombinaciji za pokale lenarškega lovsko –gojitvenega bazena (LGB). Nastopile so ekipe
Lovskih družin ( LD) Benedikt, Dobrava,Lenart, Voličina, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih
goricah. Med udeleženci je bilo nekaj dobro znanih in izkušenih strelcev, sicer pa so skoraj vse
LD svoje ekipe že močno pomladile. V tem je tudi edina prihodnost lovskega strelstva, jemed
drugim povedal Vlado Steinfelser, sicer predsednik SD Osek in sam vrhunski strelec, ki pa je z
aktivnim tekmovanjem zaključil.
Temovanje je bilo nadvse zanimivo in do konca negotovo, saj so bili izidi dokaj tesni. Najprej so
se strelci pomerili v streljanjju na glinaste golobe, ki so dobesedno leteli v prah in pepel. Po
golobih pa je bilo na vrsti še tekmovaje v streljanju z MK puško na tarče srnjaka, gamsa, lisice in
divjega prašiča. To je nekaterim povzročalo kar nemalo preglavic, saj je bilo časa za priprave na
letošnje bazensko prvenstvo relativno malo. Ekipni zmagovalci v lovski kombinaciji so zasluženo
postali člani LD Benedikt pod vodstvom kapetana Branka Lončariča. Na drugo mesto so se
nekoliko presenetljivo, a zasluženo uvrstili tekmovalci iz LD Sveti Jurij in na tretje člani LD
Dobrava, ki je v preteklsti veljala za nepremagljivo, zdaj pa tudi oni ekipo že pomlajujejo. Glavni
sodnik na prvestvu je bil izkušeni Mladen Petelin iz LD Benedikt, prvenstvo pa je zgledno
organizirala in in bezhibno izvedla LD Sveta Ana v Slovenskih goicah.

(mt)

Zmagovalna ekipa LD Benedikt
Fotografija: Zmagovita ekipa LD Benedikt/Foto: Marjan Toš

Najboljši strelci lenarškega LGB od leve MIlan Bauman Gregor Fekonja in Dominik Slekovec
Fotografija: Trije najboljši strelci letošnjega prvenstva LGB Lenart v Oseku/Foto. Jure Toš

Tretje uvrščena ekipa LD Dobrava
Fotogafija: Ekipa LD Dobrava je bila na letošnjem bazenskem prvestvu tretja/Foto. Marjan
Toš

Lovni turizem je del celovite turistične ponudbe tudi v Slovenskih goricah

LOV NA SRNJAKE JE ODPRT, PRVI LOVSKI GOSTJE ŽE LOVIJO

S 1. majem se je v skladu z določili Zakona o divjadi in lovstvu začel lov na srnjake. Dobršen del trofejnih
srnjakov v mnogih lovskih družinah (LD) in v loviščih s posebnim namenom (LPN) ponudijo tujim lovskim
gostom, kateri v slovenskih loviščih radi lovijo. Ne samo zaradi dobrih in zanimivih trofej, pač pa tudi zaradi
spoštovanja lovske etike in prvobitnega doživetja divjadi in drugih prostoživečih živali v njihovem
naravnem okolju. Slovenija je z divjadjo bogata dežela, med gospodarsko najvažnejšimi vrstami divjadi pa
je v večini LD prav srnjad. Od načrtovnega in dovoljenega letnega odstrela srnjakov del trofejno močnih,
zrelih in zanimivih srnjakov LD prodajo tujim gostom. Zanimivo je, da imajo mnoge slovenske LD že
dolga leta stare goste, ki jih zanima tudi naravno okolje , kulturna dediščina in kulinarične posebnosti
okolja, v katerem lovijo. Tuje lovske goste na lovu spremljajo pooblaščeni lovski čuvaji in izkušeni lovci-
praktiki, ki razmere v loviščh najboljše poznajo. V lovni turizem, ki je del celovite turistične ponudbe, se
vključujejo tudi LD iz Slovenskih goric. Med tujimi lovci je največ gostov iz Avstrije in Nemčije.

M.T.
Fotografija:
Srnjak z zanimivo trofejo za gosta./Foto: Marjan Toš

Kaj premišljuje

Močan šesterak

Previdno v naravi!

Spomladi ima veliko živali mladiče, zato odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo in poškodujejo divjad. 

 

Foto: Barbara Ložar

 

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da se nam živali lahko umaknejo. Prostoživeče živali so v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo. Ob morebitnem srečanju z medvedom se počasi in ritensko umikajte.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.


Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred košnjo je priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.

Peter Rajniš

vir : Lovska zveza Slovenije

Upravljanje z divjadjo se ne spreminja

Glede na zapise v medijih v zvezi s predpisi in lastništvom divjadi Ministrstvo za okolje in prostor sporoča, da se upravljanje z divjadjo v ničemer ne spreminja. Določba o lastništvu divjadi se je v Zakonu o varstvu okolja črtala zato, ker je ta vsebina že urejena v drugih področnih zakonih, da se enaka vsebina torej ne podvaja.

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) je določal, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države. Glede na to, da je navedena vsebina urejena že v področni zakonodaji, pa je bilo s strani Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS ugotovljeno, da bi urejanje posameznih vprašanj v zvezi z naravnimi dobrinami v  Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) pomenilo odstop od načel razdelitve zakonske materije po vsebinskih kriterijih, ki zagotavlja koncentracijo vsebin v področnih zakonih, s tem pa povečuje sistematičnost in predvidljivost pravnega reda na splošno. 

Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) že v uvodnem delu določa, da z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Last nad divjadjo prav tako ureja v  delih, ki določajo, da divjad, uplenjena v skladu s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, postane last upravljavca lovišča - lovskih družin - oziroma upravljavca lovišča s posebnim namenom. Zato se je določba, kot je bila v ZVO-1 glede lastništva divjadi na predlog Zakonodajno pravne službe državnega zbora, črtala oziroma novi Zakon o varstvi okolja (ZVO-2) zaradi navedenega ne določa več posebej, da je divjad lastnina države.

Upravljanje z divjadjo in lov kljub spremembi ZVO ostajata nespremenjena.

Zakon o ohranjanju narave (ZON) določa, da so rastline in živali pod posebnim varstvom države ter, da država ne odgovarja za škodo, ki jo povzročijo rastline ali živali, razen v primerih, posebej določenih z zakonom.

Tudi v ZDLov-1 je navedena problematika urejena na enak način, kot v ZON, in sicer, da  Republika Slovenija ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči divjad, razen v primerih, določenih z ZDLov. Prvotno je bila v ZDLov sicer določena objektivna odgovornost za škodo, vendar je navedena ureditev prenehala veljati z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave. Odgovornost za škodo ni vezana neposredno na lastništvo države nad divjadjo.

Peter Rajniš

Vir in odgovorna institucija: Ministrstvo za okolje in prostor
 

BOBROV OB DRVANJI V VERJANAH NI VEČ

Vaščani Zg. Verjan v Slovenskih goricah, vasice blizu Sv. Trojice, so ob večerih radovedno
pogledovali proti rečici Drvanji, če se bo slučajno pokazal kateri od bobrov. Ti skrivni nočni
prebivalci, ki so se v Sloveniji v zadnjih letih lepo namnožili in jih je po strokovnih ocenah že
nekaj sto, so si za eno od prebivališč izbrali tudi Drvanjo. A zdaj je njihovega domovanja konec,
podjetje Drava iz Ptuja je namreč ves vodotok gorvodno od mosta v Zg. Verjanah očistilo in
pustilo samo nekaj osamljenih dreves. Enega od ostankov bobrove »pojedine« smo uspeli še
ujeti v fotoobjektiv za spomin. Kot nam je povedal eden od vaščanov, Milan Anžel, sicer tudi
občinski svetnik, je vaščnom žal, da je bil poseg tako močan in da je konec njihovega sobivanja z
bobri. Bobre bodo še posebej pogrešali najmlajši prebivalci Zg. Verjan, nam je še povedal Milan
Anžel.
dr. Marjan Toš
Ostanek bobrovih zob ob Drvanji v Verjanah

Fotografija:    Ostanek bobrovih zob ob Dravanji Verjanah/Foto: Marjan Toš

Stroj ne pozna milosti

Fotografija:     Stroj ne pozna milosti, grmovje ob rečici se je lomilo in izginjalo..../Foto: Marjan Toš

68.OBČNI ZBOR DOBRAVŠKIH LOVCEV

Posegi v naravnem okolju so poljsko divjad pripeljali na rob propada

Na rednem, že 68. občnem zboru so se zbrali člani Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih
goricah. Ta kolektiv zelene bratovščine gospodari z nekaj več kot 3000 hektarji nižinskega
lovišča. V njem so se zgodile velike spremembe, zaradi katerih so se močno poslabšali naravni
pogoji za ohranitev poljske divjadi, še zlasti jerebic in fazanov. Njihova edina gosodarsko
pomembna vrsta divjadi je srnjad.Kot je na zborovanju povedal gospodar LD Dobrava Vlado
Steinfelser, so lani uplenili 113 srnjakov in srn, 112 lisic, 1 jazbeca, 4 poljske zajce, 9 fazanov, 9
divjih rac- mlakaric in 101 sivo vrano. Z vranami imajo kar precej težav, saj so se v Slovenskih
goricah izjemno namnožile in delajo škodo. Lani v tej LD niso uplenili nobenega divjega prašiča,
kateri sicer občasno zaidejo v njihovo lovišč. Prav tako jim ni uspelo upleniti nobenega šakala, ki
je še vedno redno navzoč v lovišču.Po besedah gospodarja Steinfelserja »je srnjad številčno še
primerno zastopana in da je populacija glede na bioindikatorje v dobri kondiciji. Zanimivo je
tudi, da se obseg škode po srnjadi ne povečuje.Imeli smo samo dva primera bolezni srnjadi , od
tega en primer močne driskavosti pri večletnem srnjaku, ki je bil sicer uplenjen, meso pa ni bilo
za prodajo. Divjih prašičev lani nismo uplenili«
Kritično pri mali – poljski divjadi
»Žal smo bili tudi lani soočeni s slabšanjem naravnih pogojev in razmer za malo, poljsko divjad.
Kot v prejšnjih letih so bile uničene mnoge mejice, žive meje in sicer že zelo redke remize. Na tem
področju se na območju našega lovišča razmere permanentno slabšajo, kar pomeni, da je
fazan kot nekoč celo gospodarsko pomembna divjad že na spodnji meji številčnosti. Naša naloga
ostaja samo ohranitev vrste. Poljska jerebica je iz naših polj in travnikov izginila,očitno pa smo
uspeli ohraniti poljskega zajca. Menim, da se je številčnost te divjadi popravila in ustalila.
Številčnost predatorjev je v porastu, to velja tako za ujede kot tudi za lisice in kune belice. Lani je
bil izjemno visok prirastek pri lisicah, zaradi česar je bilo tudi precej pritožb občanov in k sreči
tudi visoki odstrel. Z njim je treba nadaljevati. Stanje divje race – mlakarice je zadovljivo.
Negativno se v lovišču odraža navzočnost šakala, žal nam lani ni uspel odstrel niti ene te živali.
V delu lovišča na območju Senarske, Verjan, Čagone in Brengove, so se prenamnožile sive vrane,
katere delajo škodo kmetom na silažnih balah. Apeliram na vse člane, da intenzivno izvajajo lov
na te ptice, za katere je že nekaj let celo podaljšana lovna doba«, je opozoril Vlado Steinfelser
in slikovito zaključil z besedami: »Neki občan mi je pred dnevi dejal: dragi lovci, pomagajte, da
se bo gradnja hiš upočasnila, če ne v prihodnjih desetih letih ne bo imela prostora za življenje
niti ena srna več«.
Občnega zbora sta se udeležila tudi predstavnika pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem
Vrhu Jože in Rudi Maček in trojiški župan David Klobasa. Lovce so pozdravili tudi predstavniki
PGD Sv. Trojica.Starešina LD Dobrava Franc Slekovec je podelil nekaj priznanj za dolgoletno
članstvo v lovski organizaciji. Za 40-letno delovanje so dobili priznanja LZS Vinko Kocuvan, Ivo
Klobučar in Srečko Perko. Gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser pa je dobil zahvalo za
vodenje projekta ureditve lastnine zemljišč LD Dobrava.

Marjan Toš

Fotografija: Lovce v Dobravi skrbijo spremembe v naravnem okolju/Foto:Jure Toš
Fotografija: Vinko Kocuvn s priznanjem LZS/Foto: Jure Toš
Fotografija: Zahvalo LD Dobrava jeprejel gospodar Vlado Steinfelser/Foto: Jure Toš

Udeleženci zborovanja v Dobravi

Vinko Kocuvan s priznanjem LZS

Starešina Franc Slekovec levo podeljuje zahvalo Vladu Steinfelserju