Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

Utrinki iz narave

Julij – mesec, ko gozd nikoli zares ne spi

Ko se poletni dan šele prebuja in se nad travniki Slovenskih goric še zadržujejo nežne meglice, gozd že živi svoje življenje. Večina ljudi takrat še spi, narava pa je že dolgo budna.

Prvi sončni žarki previdno osvetlijo robove gozdov. Rosa se lesketa na travah, z bližnjega grmovja se oglasi kos, nekoliko višje zapoje ščinkavec, nad travnikom pa tiho zaokroži kanja.

Če v tistem trenutku za nekaj minut obstanemo in samo opazujemo, hitro ugotovimo, da narava nikoli ni tiha. Vedno se nekaj dogaja.

Prav zato je julij eden najlepših mesecev za vse, ki radi zahajajo v gozd.

Sončni vzhod nad travniki Slovenskih goric.

Življenje je povsod okoli nas

Poletni gozd je poln življenja.

Mlade srne že samozavestno sledijo svojim materam, mladi fazani raziskujejo robove njiv, zajci se ob prvem svitu odpravijo na pašo, številne ptice pa svoje mladiče učijo prvih samostojnih poletov.

Vsak dan prinaša nove zgodbe.

Tiste, ki jih opazijo le potrpežljivi.

Narava nikoli ne hiti.

Vsak njen trenutek ima svoj namen.

"Življenje je povsod okoli nas": srna z mladičem na jutranjem travniku.

Ko vročina umiri gozd

Ko sonce doseže svojo moč, se življenje nekoliko umiri.

Srnjad poišče senco mladih bukev in hrastov.

Lisica se umakne v hladnejše dele gozda.

Ptice postanejo tišje.

Tudi veter za nekaj časa utihne.

Na prvi pogled bi človek pomislil, da se ni zgodilo nič.

Pa vendar življenje teče naprej – le nekoliko počasneje in bolj skrito očem.

"Večer prinese novo zgodbo": gozdna pot v topli večerni svetlobi.

Večer prinese novo zgodbo

Ko vročina popusti, se narava ponovno prebudi.

To je čas, ko na rob gozdov ponovno stopijo srne.

Na travnikih se pojavijo zajci.

Nad polji začnejo loviti netopirji.

V zraku zadiši po pokošeni travi in zemlji, ki se po dolgem dnevu počasi ohlaja.

To so trenutki, ki jih težko opišemo z besedami.

Treba jih je doživeti.

Julij je mesec spoštovanja narave

Poletje je za številne živali pomembno obdobje razvoja.

Mladiči se učijo samostojnega življenja, odrasle živali pa si nabirajo moči za obdobje, ki prihaja.

Zato je prav julij čas, ko lahko vsak obiskovalec narave največ prispeva z nečim zelo preprostim – z mirnim in spoštljivim obiskom gozda.

Ostanimo na poteh.

Pse imejmo na povodcu.

Ne približujmo se mladičem.

Narava najbolje deluje takrat, ko ji pustimo, da živi po svojih pravilih.

Pred vrati je najbolj skrivnostni čas srnjadi

Proti koncu julija se v naših gozdovih začne eno najbolj zanimivih obdobij v letu – prsk srnjadi.

Takrat srnjaki postanejo veliko dejavnejši, sledijo srnam in za njima pogosto ostanejo značilni krožni sledovi v travi. Gre za enega najlepših naravnih pojavov v naših gozdovih, ki ga lahko opazi le tisti, ki zna potrpežljivo opazovati naravo.

Temu posebnemu obdobju bomo namenili naslednji prispevek.

srnjak na robu gozdajpg
Srnjak na robu gozda.

Narava nas vedno nagradi

Za najlepše trenutke v naravi ne potrebujemo dragih naprav.

Potrebujemo le čas.

Nekaj potrpežljivosti.

In odprte oči.

Morda bomo zagledali srno, ki previdno stopi iz gozda.

Morda bomo zaslišali detla, ki odmeva med starimi hrasti.

Ali pa bomo preprosto sedeli na robu travnika in opazovali sončni vzhod.

Takšni trenutki ostanejo v človeku veliko dlje kot katera koli fotografija.

Misel za konec

Narava nam vsak dan podarja nešteto zgodb.

Vprašanje je le, ali si vzamemo čas, da jim prisluhnemo.

Ko naslednjič stopite v gozd, ne hitite.

Za trenutek obstanite.

Globoko vdihnite.

Poslušajte.

Morda boste ugotovili, da gozd nikoli ni zares tih – le govori nekoliko drugače, kot smo vajeni.

Besedilo pripravila uredništvo spletne strani LD Dobrava. (Peter Rajniš)
Fotografije: člani LD Dobrava.

34.POKAL DRŽAVNOSTI NA GORIČKO

Napeti strelski obračuni v Dobravi v Slovenskih goricah.

Na strelišču Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno, že 34.
tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal državnosti. Z njim so dobravški lovci
zaznamovali letošnje praznovanje 35 – letnice samostojne Slovenije.
V pasji vročini, ki je pripekala na gozdni jasi sredi Dobrave, so se strelci pomerili v ekipni in
posamični konkurenci. Ekipni zmagovalci so bili lovski strelci iz LD Negova pred Strelskim
društvom(SD) Vitomarci in SD Sokol iz Krncev. Ker so bili rezultati teh dveh ekip izenačeni, so
v dodatnem razstreljevanju imeli nekoliko mirnejšo roko strelci in Vitomarcev. V osrednjem
delu tekmovanja za 34. pokal državnosti je po izredno napetem velikem finalu in po treh
dodatnih krogih slavil Drago Nemec iz SD Sokol pred lanskim zmagovalcem Davorinom
Tošem iz LD Trnovska Vas in Markom Perkom SD Osek. Zanimivo je, da je v finalnih
obračunih kar nekaj velikih favoritov in izkušenih strelcev izpadlo.
Organizirali so tudi nagradno tekmovanje posameznikov v športni disciplini trap, v katerem
je prav tako po dodatni krogih v finalu slavil Alojz Majcen iz SD Vitomarci in tesno zmagal
pred prvim favoritom tega tekmovanja Markom Perkom iz SD Osek in Bojanom Kovačem iz
SD Sokol. V zanimivem obračunu lovskih veteranov pa je letos v Dobravi nekoliko
nepričakovano, a zasluženo zmagal Milko Cepec iz LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu
pred Antonom Maričem iz SD Sokol in Jožetom Perkom iz LD Lenart. Pokale je zmagovalcem
podelil starešina LD Dobrava Franc Slekovec.

dr. Marjan Toš , lovski mojster

Drago Nemec s 34. pokalom državnosti v sredini foto Jure Toš
Drago Nemec ( v sredini) s 34. pokalom državnosti/Foto Jure Toš
Zmagovalci v športni disciplini foto Jure Toš

Alojz Majcen (v sredni) je vzdržal pritiske konkurence v športni disciplini/Foto
Jure Toš

Milko Cepec zasluženi zmagovalec med veterani foto Jure Toš
Milko Cepec iz LD Vurmat je ugnal močno veteransko konkurenco/Foto Jure Toš

Živahno dogajanje na strelišču
Na strelišči je bilo kljub hudi vročini ves dan živahno/Foto Marjan Toš

VABILO

LD DOBRAVA
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica

V A B I L O

NA LOVSKO SREČANJE---TEKMOVANJE

Tekmovanje bo v soboto 27.6.2025 od 12.00 ure dalje, in v nedeljo 28.6.2025 od 8.00 ure dalje na strelišču LD Dobrava.

TEKMOVANJE bo potekalo v naslednjih kategorijah:

-Ekipno tekmovanje, Lovski stav

-Pokalno tekmovanje,Lovski stav

-Pokalno tekmovanje,Športni stav

-Tekmovanje veteranov od 65. let naprej lovski stav

Pravila tekmovanja bodo podana na strelišču

Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno !!

Lep lovski pozdrav!
Sp. Senarska, 30.5.2025

Starešina LD:
Franc Slekovec

LOVSKA PREŽA V PLOJEVI GRABI

Lovcem je pri delu pomagal tudi gospodar Jožek Ploj

V Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah načrtno skrbijo za lovske objekte in
naprave ter namenjajo posebno skrb izdelavi in vzdrževanju visokih prež. Letos je bil na vrsti
za postavitev visoke preže revir Osek, ki ga dolga leta vodi Danilo Muršec. Potem ko so
pridobili vsa dovoljenja od lastnika zemljišča, da lahko prežo postavijo, so se lotili dela.
Strojno pomoč je revirnim lovcem nudil gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser, pri delu pa
je pomagal tudi lovski tovariš Feliks Trojner iz sosednje LD Benedikt. Kot je povedal revirni
vodja Danilo Muršec, gre za nadomestno prežo št. 4 v Plojevi dolini. Na pomoč jim je
priskočil tudi gospodar Jožek Ploj in zato so delo opravili brez težav.
Visoka preža v lovišču služi predvsem varnemu in etičnemu lovu, natančnemu opazovanju
divjadi ter selektivnemu odvzemu živali iz narave (npr. lov na medveda je po zakonu
izključno vezan na visoko prežo). Lovcu omogoča miren pregled nad okolico, pravilno oceno
trofeje (starost, spol, zdravje) in natančen strel, ki je še ako pomemben tudi zaradi
spoštovanja lovske etike. Je nepogrešljiv objekt za monitoring populacij divjadi (popisi
divjadi), za ocenjevanje zdravstvenega stanja živali in ugotavljanje škode v okolju.

(mt)
Fotografija: Preža je uporabni objekt in okras okolja/Marjan Toš

Preža bo kmalu nared

EKIPNA ZMAGA V PRVENSTVU LGB LENART V SV.JURIJ, POSAMIČNA PA V VOLIČINO

Velik debakl LD Dobrava po dolgih letih spet pristanek na zadnjem mestu

Na strelišču Strelskega društva osek pri Vladu Steinfelserju je bilo 9.maja 2026 tradicionalno

tekmovanje v lovski kombinaciji za pokale lenarškega lovsko gojitvenega bazena (LGB).

Organizator letošnje prireditve je bila Lovska družina (LD) Sv. Jurij v Slovenskih goricah, ki

letos praznuje osemdesetletnico ustanovitve. V njenem imenu in v imenu Lovske zveze (LZ)

Maribor je množico strelcev in njihovih simpatizerjev pozdravil in nagovoril tajnik LD Sv.

Jurij in član Upravnega odbora LZ Maribor Franc Krivec. Zahvalil se je strelcem za udeležbo

in varnost na strelišču, vodjem ekip in tehniškemu osebju organizatorja pa za zgledno in

brezhibno izvedbo tekmovanja.

Naslov bazenskega prvaka v lovski kombinaciji za letos je osvojil mladi strelec Feliks

Kranfogel iz LD Voličina pred Gregorjem Fekonjo iz LD Benedikt in Milanom Baumanom iz

LD Sv. Jurij. V ekipni konkurenci pa so sicer zelo tesno slavili lovski strelci iz LD Sv. Jurij

pred LD Benedikt (odločil je boljši rezultat v streljanju z MK puško) in LD Lenart. Odločal je

boljši rezultat v streljanju s kroglo. Četrta je bila ekipa LD Voličina, peta LD Sv. Ana in zadnja,

nekoliko presenetljivo, LD Dobrava v Slovenskih goricah. In razlog – manjkali so kar trije

najboljši strelci in se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Bo pa to dobra šola za prihodnje

leto.

M.T.

Bazenski prvak Feliks Kranfogel v sredini

Fotografija: Prvak lenarškega LGB v lovski kombinaciji Feliks Kranfogel (v sredini)/Foto Marjan Toš

Kapetani ekip Branko Lončarič Milan Bauman in Žan Ornik od leve

Fotografija: Kapetani najboljših ekip, v sredini Milan Bauman iz LD Sv. Jurij/Foto Marjan Toš

Fotografija: Popolno razočaranje ekipe LD Dobrava /Foto Marjan Toš

POL STOLETJA V ZELENI BRATOVŠČINI

Ivan Bezjak je tudi vrhunski strelec na glinaste globe in je na streliščih osvojil 500 pokalov.

V vrstah zelene bratovščine imamo tudi ljudi, ki nikoli ne silijo v ospredje in to kljub temu, da
na mnogih področjih puščajo globoke sledi. Eden med njimi je tudi Ivan Bezjak, strelski
veteran, ki ga poznajo širom po Sloveniji. Je srčni lovec in varuh divjadi v Lovski družini (LD)
Dobrava v Slovenskih goricah. Doma je v Vitomarcih v slovensko goriški občini Sv. Andraž in
je lovsko pot začel v LD Juršincih leta 1975. Od tam pa je kmalu odšel v Dobravo, kjer je še
danes v revirju Župetinci – Smolinci. Zelo rad skrbi za zimsko krmljenje sicer vse redkejših
fazanov in ko mu čas dopušča, še vedno rad preži za zvitorepkami. Lov na lisice mu je edino
lovsko veselje, vse ostalo pa je skrb za ohranitev divjadi in njenega naravnega okolja, kjer je
to sploh še mogoče. Pred dnevi je prejel spominsko priznanje za 50 let članstva v zeleni
bratovščini.Zelo dobro se spominja prve zmage na strelišču LD Benedikt leta 1976. Tam mu
je steklo kot po loju in svojil je prvi pokal za zmago. Še danes je v vitrini na častnem mestu.
Sicer pa ima zbirko okoli 500 pokalov za zmage v polstoletnem lovskem strelstvu iz vseh
koncev Slovenije.
M.T.

Fotografija:

Ivan s pokalom Dneva državnosti v Dobravi
Ivan Bezjak s pokalom v Dobravi/Foto Marjan Toš

Fotografija:

Franc Slekovec in jubilant Ivan Bezjak
Ivan Bezjak s spominskim priznanjem LZS za 50 -let članstva v lovski organizaciji/Foto Jure
Toš

DOBRAVŠKI LOVCI SO OČISTILI OKOLJE

Po gozdovih se še vedno najde odpadna embalaža

Člani Lovske družine Dobrava v Slovenskih goricah so izvedli tradicionalno spomladansko
čistilno akcijo. Očistili so okolico lovskega doma in tudi bližje gozdne robove. Ocenili so, da je
v gozdovih sicer manj odpadkov in smeti kot v preteklosti, da pa se še vedno najdejo plastične
vrečke in predvsem veliko odpadne embalaže. Tu in tam se je našla tudi kakšna steklenica,
sicer pa so razmere v primerjavi s preteklimi leti veliko boljše. Dobravški lovci so
pobrali smeti in odpadke tudi ob dovozni poti v Dobravo, ki bi bila potrebna nekoliko večje
obnove. Najbolj problematični so obcestni jarki ,ki so zamašeni z odpadnim listjem. Očistili
so tudi okolico gospodarskega objekta in parkirišče, pokosili travo in obrezali živo mejo.
Delo so opravili z dobro voljo in prepričani, da bo v prihodnje še manj onesnaževanja okolja.
Zlasti gozdov, kjer se k sreči že nekaj let ne pojavljajo razvpita divja odlagališča odvrženih
gospodinjskih aparatov in gum. Razmere v naravnem okolju v vseh revirjih skrbno spremljajo
in izvajajo monitoringe.

M.T.

Zadovoljni z opravljenim delom
Fotografija: Gozd je očiščen/Foto Franc Slekovec

IZREDNI ODSTREL SIVIH VRAN

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ugodilo vlogi Območnega združenja
upravljavcev lovišč Slovensko goriškega lovsko – upravljavskega območja (LUO) za izredni
poseg v populacijo sive vrane v času lovopusta. V tem LUO je letos dovoljen izredni odstrel
sivih vran v času lovopusta od dneva izdaje omenjene odločbe 4. marca do 31. julija. V
odločbi, ki so jo prejele vse Lovske družine kot upravljavke lovišč tega območja, je
ministrstvo med drugim zapisalo, da se lahko izredni odstrel teh ptic izvaja izključno na
kmetijskih površinah, kjer nastaja oziroma se pričakuje, da bo nastala resna škoda od sivih
vran. Odstrel je potrebno izvajati na ciljno usmerjen način, kar pomeni, da mora biti izvajalec
odstrela samo na površini kjer nastaja škoda oz. se pričakuje, da bo zaradi prevelikega
števila sivih vran nastala škoda. Največ škode nastaja na posevkih koruze. Na sive vrane se
lahko strelja samo iz dobro vidnih strelnih mest in to le na ne gnezdeče ptice, ki se
združujejo v jate.

M.T.

SIVA VRANA
Fotografija: Sive vrane so se namnožile tudi v mestih/Foto Marjan Toš

V SLOVENSKIH GORICAH VEDNO VEČJI POVOZ DIVJADI NA CESTAH

V letošnjem letu je bilo v Sloveniji povoženih že 986 prostoživečih živali, od tega kar 692
srnjadi.

Število trkov, zlasti s prostoživečimi parkljarji in zvermi, v zadnjih desetletjih narašča povsod
po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote
prometa, večjih hitrosti vožnje, večanja številčnosti in razširjenosti živalskih populacij ter
vedno večjega nemira v naravnem okolju. Direkcija RS za infrastrukturo, raziskovalci divjadi,
upravljavci lovišč in Lovska zveza Slovenije že vrsto let vlagajo velike napore za zmanjšanje
števila trkov vozil z divjadjo na slovenskih državnih cestah z nameščanjem zvočnih
odvračalnih in kemičnih naprav in modrih svetlobnih odsevnikov na problematičnih odsekih
državnih cest.
Največ povozov divjadi je na lokalnih in regionalnih cestah brez ograj. Sploh tam, kjer
potekajo prometnice ob gozdovih ali celo skozi njih in ob velikih poljih z monokulturami
(koruza). Na avtocestah z ograjami ( te bi morale imeti še več nadhodov in podhodov za
divjad) je povozov sicer manj, so pa posledice mnogi hujše, tako za živali kot tudi voznike.
Do trkov z divjadjo oz. s prostoživečimi divjimi živalmi prihaja predvsem v mračnem delu
dneva, zjutraj in zvečer, torej v času, ko so živali najbolj dejavne. Glede letnih časov pa je
največ povozov spomladi, ko je aktivnost divjadi največja ( iskanje sveže paše, neprevidni
mladiči, označevanje teritorijev). Tem pojavom smo iz leta v leto priče tudi v LD Dobrava.
Po ocenah analitikov je za 90% povozov kriv človek – ne samo kot voznik zaradi prevelikih
hitrosti in neprilagodljivosti na cestah – pač pa zaradi grobih posegov v okolje – trase
avtocest na primer so uničile habitate divjih živali, njihove dolgoletne stečine in selitvene
poti ipd. Poleg srnjadi je na Štajerskem (in tudi v Prekmurju) vsako leto povoženih tudi veliko
poljskih zajcev, lisic, kun, jazbecev in divjih prašičev. Zaradi nenehnega naraščanja gostote
prometa in nemira v naravnem okolju divjadi bodo povozi terjali še večji krvni davek divjih
živali.

M.T.

Fotografija:

Srnjaček
Tudi v slovenskih goricah je na cestah je največ povožene srnjadi/Foto Marjan Toš

72. občni zbor LD Dobrava v Slovenskih goricah

BIJEJO PLAT ZVONA ZA ŽIVLJENJSKI PROSTOR POLJSKE DIVJADI.

Dobravške lovce je na zboru pozdravil tudi predsednik LZ Maribor in podpredsednik LZS

Marjan Gselman

V lovskem domu v Dobravi je bil 72. redni letni zbor članov Lovske družine (LD) Dobrava v

Slovenskih goricah. Poleg članov so se ga udeležili tudi gostje, med njimi predsednik Lovske

zveze (LZ) Maribor in podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Marjan Gselman,

predstavnika pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu Rudi in Jože Maček,

podžupan Občine Cerkvenjak Franc Zorko ter predstavniki gasilskih društev iz Cerkvenjaka

in Sv. Trojice..

Pregledali so delo v minulem leto in kritično oceni vse slabše naravne pogoje za divjad. Še

posebej so zaskrbljeni zaradi velikega upadanja številčnosti poljske divjadi, ki iz njihovih

lovskih revirjev izginja, saj poljskih jerebic in prepelic že nekaj let nimajo več. Kot je posebej

poudaril gospodar tega 37 – članskega kolektiva zelene bratovščine Vlado Steinfelser,

dobesedno bijejo plat zvona, da bi ohranili vsaj še kakšno remizo, živo mejo, mejico in

vetrobranski pas za preživetje in ohranitev fazanov. Gospodarsko zanimiva vrsta divjadi je le

srnjad, ki je številčno dobro zastopana, a jo ogrožata velik nemir v naravnem okolju, promet

in šakal. Na »kratko« držijo lisice in sive vrane, ki povzročajo škodo na spomladanskih

posevkih koruze in pozimi na silažnih in senenih balah. Š škodami po divjadi sicer nimajo

večjih težav, saj s kmeti in drugimi lastniki zemljišč dobro sodelujejo in izvajajo preventive

ukrepe za njihovo preprečevanje.

Na zboru je starešina LD Dobrava Franc Slekovec podelil spominska priznanja LZS za

dolgoletno članstvo v lovski organizaciji. Za 50 -let članstva sta priznanji prejela Vlado

Druzovič in Ivan Bezjak, za 40 let članstva pa Branko Grajfoner in Jože Krempl. Podžupan

občine Cerkvenjak Franc Zorko se je lovcem zahvalil za veliko skrb pri ohranitvi divjadi in

naravnega okolja in povedal, da v občini izjemno cenijo in spoštujejo njihovo poslanstvo

skrbnikov žive narave. Predsednik LZ Maribor Marjan Gselman pa je nanizal aktualno

dogajanje v tej največji slovenski območni lovski zvezi in predstavil številne zakonske

spremembe in novosti. Opozoril je še, da se s problematiko vse slabših naravnih pogojev za

preživetje poljske divjadi soočajo v večini LD po Slovenskih goricah in na Dravskem polju in

izpostavil osrednjo nalogo lovcev pri repopulaciji fazanov, to je zagotavljanje primernega

življenjskega prostora.

M.T.

Dobravški lovci z gosti na 72. občnem zboru foto JureToš

Dobravški lovci na 72. občnem zboru/Foto Jure Toš

Starešina LD Dobrava Franc Slekovec in dobitnik spominskega priznanja Branko Grajfoner

Starešina LD Dobrava Franc Slekovec je podelil spominski znak LZS za 40 let članstva v

lovski organizaciji Branku Grajfonerju/Foto Jure Toš

Za 50 let članstva v lovstvu je dobil spominski znak Vladimir (Vlado) Druzovič)/Foto Jure

Toš

BODO PO POLJSKIH JEREBICAH IZGINILI ŠE FAZANI?

Aktualna razmišljanja pred letnim zborom LD Dobrava v Slovenskih goricah.

BODO PO POLJSKIH JEREBICAH IZGINILI ŠE FAZANI?

V LD Dobrava se zavzemajo za izboljšanje naravnih razmer in življenjskega prostora za fazane in podpirajo dolgoročno zastavljeni projekt vlaganja iz umetne vzreje na širšem območju

Skrb za ohranitev fazanov je bila ena od osrednjih tem na delovnem posvetu članov Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, na katerem so sicer govorili o pripravah na letni občni zbor. Gospodar LD Vlado Steinfelser je namreč zelo argumentirano komentiral dogajanje v naravnem okolju, v katerem se življenjski prostor za fazane iz leta v leto spreminja na slabše. Zadnje čiščenje in urejanje vodotokov na območju Oseka, Brengove, Zg. in Spodnjih Verjan ter Čagone je pokazalo vso surovost posega, saj so obrežja vodotokov povsem gola, brez enega samega drevesa in grmovnice. Še posebej gol je melioracijski jarek od Brengove proti Čagoni vse do meje v sosednjo LD Vitomarci. Trajalo bo več let, da si bo opomogel in da bo ob njem spet zrasel kakšen grmovni osamelec, jelša ali vrba. Nič drugače ni na območju Zibot in Brengove. Tam je ostala samo majhna remiza pod kmetijo Rojs , ki edina nudi varno zavetje za redke fazane in k sreči jo je LD Dobrava pravočasno vzela v zakup. Drvanja v Zg. Verjanah nizvodno do Sp. Verjan je gola, fazana tako rekoč ni mogoče več videti. Edino, kar je fazanom še ostalo je slab kilometer ostanka stare struge Pesnice v Spodnji Senarski na meji med LD Dobrava in Trnovska Vas. Za ta predel je LD Dobrava lani vložila predlog pri Zavodu za varstvo naravne dediščine (ZVND), Območna enota Maribor, da se ga zaščiti kot naravno vrednoto. Pri tem je sodelovala tudi s pristojno občino Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Po neuradnih informacijah naj bi s predlogom uspela, kar bi bilo za lovce in njihovo skrb za ohranitev fazanov veliko olajšanje. Kolikor toliko še solidna naravna remiza za fazane je le še v Sp. Verjanah, kjer pa naj bi po napovedih tudi izvedli večji poseg in spodnji del remize posekali. Zaskrbljenost je torej več kot umestna, saj je LD Dobrava že pred tremi leti ostala tudi brez zadnje kite poljskih jerebic in po nekaterih ocenah se to obeta tudi prepelicam. Sliši se jih le še tu in tam.

Zaradi vsega tega je gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser kritično spregovoril o zadržanosti nekaterih LD v lenarškem Lovsko – gojitvenem bazenu (LD Benedikt, Lenart, Voličina, Sv. Ana in Sv. Jurij v Slovenskih goricah) glede vlaganja odraslih fazanov v lovišče. Dobrava je podprla apel mariborske Lovske zveze in bo z vlaganjem odraslih fazanov (50 kur in 20 petelinov) nadaljevala tudi letos. Če bi se za ta ukrep vzporedno z ohranitvijo naravnega okolja za to ogroženo poljsko kuro odločile še ostale LD v bazenu, bi na dolgi rok mogoče lahko fazane ohranili. Gre seveda za dolgoročno zastavljeni projekt, v katerem mora biti v ospredju urejanje remiz (tudi z mejicami in živimi mejami) kot življenjskega prostora za poljske kure. Vzporedno pa tudi strokovno načrtovano in izvedeno vlaganje fazanov s permanentnim monitoringom in spremljanjem dogajanja vsaj v desetletnem obdobju. Z vsemi vzporednimi ukrepi vred, tudi z dopolnim zimskim krmljenjem, kakršno to mora biti ( ne zgolj enolično krmljenje s koruzo, pač pa tudi z mešanico drugih žiti, pšenice, prosa, senenega drobirja). Poleg tega si že zdaj prizadevajo, da bi v predelih, kjer nekaj fazanov še je, na kratko držali tako sive vrane kot tudi lisice in kune belice, ki sodijo med osrednje predatorje in dodatno redčijo sicer skromne fazanje jate. Svoje pa prispeva že dolgo znana kemizacija kmetijske pridelave na monokulturah koruze in pšenice ter v zadnjih letih še soje.

Ocena razmer s predlogom izvajanja ukrepov v širšem območju lenarškega LGB je dobila polno podporo dobravških lovcev. Nenazadnje se ve, kako je treba upravljati lovišče in da se lahko finančna sredstva, pridobljena iz lovišča, vračajo samo nazaj v lovišče.

M.T.

Fotografije:

Povsem gola nabrežja Drvanje v Zg. Verjanah

Opustela obrežja Drvanje v Zg. Verjanah brez enega grmička ali osamelca/Foto Marjan Toš

Globoka zareza v naravo za naslednjih dvajet let

Globoka zareza v naravni prostor na čagonskem polju v Pesniški dolini/Foto Marjan Toš

Kam to vodi?/Foto Marjan Toš

Ena redkih solidnih remiz za fazane v Sp. Veranah ki ji grozi posek

Edina solidna remiza za fazane v Sp. Verjanah, ki pa ji grozi posek/Foto Marjan Toš

Stran 1 od 20

Kontakt

Iskanje

Vremenska napoved

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Utrinki iz narave

Julij – mesec, ko gozd nikoli zares ne spi

Življenje je povsod okoli nas

Ko vročina umiri gozd

Večer prinese novo zgodbo

Julij je mesec spoštovanja narave

Pred vrati je najbolj skrivnostni čas srnjadi

Narava nas vedno nagradi

Misel za konec

34.POKAL DRŽAVNOSTI NA GORIČKO

VABILO

LOVSKA PREŽA V PLOJEVI GRABI

EKIPNA ZMAGA V PRVENSTVU LGB LENART V SV.JURIJ, POSAMIČNA PA V VOLIČINO

POL STOLETJA V ZELENI BRATOVŠČINI

DOBRAVŠKI LOVCI SO OČISTILI OKOLJE

IZREDNI ODSTREL SIVIH VRAN

V SLOVENSKIH GORICAH VEDNO VEČJI POVOZ DIVJADI NA CESTAH

72. občni zbor LD Dobrava v Slovenskih goricah

BODO PO POLJSKIH JEREBICAH IZGINILI ŠE FAZANI?