Čeprav so skupni lovi, na katerih poleg članov lovskih družin pogosto sodelujejo tudi lovski gosti, ena izmed oblik lova, s katerimi lovci v skladu z letnim načrtom lovišča izvajamo odstrel divjadi, pa izjema, ki jo navedena odloka določata za opravljanje nalog javne službe, velja le za člane lovskih družin, ne pa tudi za lovske goste.

Za lovske goste so zavezujoče vse splošne omejitve prehajanja med statističnimi regijami, kot tudi prepoved zbiranja ljudi. Lov oziroma izvajanje skupnih lovov in vseh drugih aktivnosti javne službe po Zakonu in divjadi in lovu je tako omejeno na člane lovske družine, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbe za upravljanje z določenim loviščem.

Strokovno utemeljenost ukrepov, ki jih predpisujeta odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in odlok o začasni omejitvi zbiranja ljudi, ugotavlja vlada Republike Slovenije vsakih 7 dni, ki ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, ali se ti ukrepi še naprej uporabljajo ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost.

Skupni lovi s letos omejeni ( Foto: Marjan Toš)

Lovska zveza Slovenije je vsem LD posredovala navodila o izvajanju skupnih jesenskih lovov v letu 2020. LD Dobrava je sicer sprejela plan jesenskih lovov, ki pa ga do izboljšanja epidemiološke situacije ne bo uresničevala. So pa lovci dolžni izvajati individualni lov na srnjad in na predatorje v skladu z LNU, dovoljen pa je tudi lov na raco mlakarico ob udeležbi 3 lovcev /in lovsko uporabega psa/ki naj upoštevajo vse navodila NIJZ.

Skupni lovi so ena izmed oblik lova, s katerimi lovci v skladu z letnim načrtom lovišča izvajamo odstrel divjadi, zato se lahko izvajajo tudi v času splošne omejitve oziroma prepovedi zbiranja. Vendar pa morajo vsi udeleženci skupnega lova upoštevati higienska priporočila NIJZ ter navodila lovovodje. Poleg splošnih navodil, povezanih z izvajanjem skupnega lova, opozori lovovodja vse udeležence skupnega lova, da za zagotovitev varnosti vseh udeležencev na skupnem lovu in zaradi preprečevanja širjenja okužbe s COVID-19 upoštevajo tudi higienska priporočila NIJZ. Tako kot do sedaj sestavi lovovodja seznam vseh udeležencev skupnega lova in ga posreduje starešini LD.

Druženje lovcev po zaključenem skupnem lovu ne spada med naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, zato so z odlokom predpisane splošne omejitve oziroma prepovedi zbiranja zavezujoče tako za lovce kot tudi za lovske družine.

Odlok tako v 2. členu določa, da je začasno prepovedano zbiranje več kot deset ljudi. Zbiranje do deset ljudi pa je dovoljeno samo, če je mogoče zagotoviti minimalne varnostne razdalje v skladu s sprejetimi navodili oziroma priporočili NIJZ, ki so objavljena na spletni strani NIJZ.

Ravnanje v nasprotju z odlokom je prekršek po Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/20 - ZIUZEOP, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), za katerega je za posameznika zagrožena kazen od 400 EUR do 4.000 EUR, pravni osebi pa je lahko izrečena globa od 4.000 EUR do 100.000 EUR. Za prekrške iz tega zakona se lahko izreče v hitrem postopku globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Povzel

Dr. Marjan Toš

Fotografija: Pozdrav lovini po »korona lovu« na Vurmatu ( foto Marko Richter-Zeleni)

Davorin Toš je veliki zmagovalec prestižnega tekmovanja v Dobravi.

Vse lovce LD Dobrava vabimo na pristrel pušk risanic, ki bo dne 24. 05. 2020 ob 09:00 uri pri lovskem domu LD Dobrava, Spodnja Senarska 3, 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah v nedeljo, 24. 05. 2020 ob 09:00 uri.

Lovski zdravo!

Zapisal: tajnik LD Zoran Belec                                             Starešina LD Franc Slekovec

Lovska zveza Slovenije je zagotovila zaščitna sredstva za vse LD

Lovska zveza Slovenije je zagotovila razkužila in zaščitne maske za vse lovske družine. V paketu
sta dve plastenki razkužila, dve zaščitni pralni maski in ena maska za enkratno uporabo.Lovska
zveza Slovenije je zagotovila, da najbolj izpostavljeni člani lovskih družin ne bodo ostali
nezaščiteni v času epidemije. V ta namen je lovskim družinam namenila paket, ki vključuje dve
plastenki razkužila, dve zaščitni pralni maski in eno masko za enkratno uporabo.
Lovci lahko tudi v času epidemije izvajajo dela trajnostnega upravljanja z divjadjo, in to tista
dela in opravila,ki jih lahko izvaja en sam lovec.To velja tudi za primere,ko se lovišče ne nahaja v
občini njegovega bivanja. Sem spada na primer, zalaganje solnic, manjša popravila lovskih
objektov, čiščenje poti in tudi izvajanje lova, izvajanja pregledniške in lovočuvajske službe službe
in ocenjevanje škod. Ob vseh teh aktivnostih mora lovec, lovski čuvaj, preglednik, pooblaščen
ocenjevalec škode, … upoštevati priporočila zdravstvene stroke za preprečevanje širjenja
epidemije COVID-19.

M.T.
Fotogafija: Račji par na fotografiji se ne ozira na koronavirus ( Foto: Marjan Toš )

Lovska družina Dobrava

Spodnja Senarska 3, 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah

Datum: 15. 04. 2020

OBVESTILO – KOVID-19

Obveščamo vse lovce, da do preklica ukrepov zaradi epidemije KOVID-19 ne bo posvetov lovcev, ne bo pristrela risanic in ne bo skupnih delovnih akcij. Delovne akcije so že delno opravili posamični lovci in gospodar doma.

Za pristrel risanic se šteje lanski pristrel do 30. 05. 2020. Odstrel gumbarjev, lanščakov in mladic se prične s 01. 05. 2020. Za odstrel in odkup divjačine se posvetujte z gospodarjem LD. Seje UO LD bodo po potrebi potekale samo kot korespondenčne seje.

Vse informacije dobite pri starešini in gospodarju LD Dobrava.

Zapisal: tajnik LD Zoran Belec                                              Starešina LD Franc Slekovec

V Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah se iz leta v leto sočajo s siromašenjem
naravnega okolja za malo - poljsko divjad. Ostali so praktično bez remiz z to divjad v dobršnem
delu osrednje Pesniške doline in v dolini Drvanje. Tam ima mala divjad varno zavetišče le med
letališko stezo v Čagoni in meliorirao reko Drvanjo v Spodnjih Verjanah. Lovci srčno upajo, da bo
vsaj ta zaraščeni del doline Drvanje ostal in da bodo v njem tudi s pomočjo vlaganja iz umetne
vzreje uspeli ohraniti vsaj fazane. Poljske jerebice so namreč povsem izginile iz celotnega
lovišča. Med težavami, na katere opozarjajo dobravški lovci, je tudi spomladansko sežiganje
suhe trave in uničevanje redkih mejic in grmišč. Eno takih so pred kratkim posekali na obronkih
doline Drvanje pri Čagoni. Kljub vsem težavam si v LD prizadevajo, da bi v bodoče kupili nekaj
manjših zemljišč in na njih uredili remize in krmne njive. Zdaj imajo v dolgoročnem najemu
manjše zemljiše v Brengovi, kjer so remizo že uredili in so s prvimi rezultati zelo zadovoljni.

M.T.
Fotografija: Posledice sekanja v Čagoni (Foto: Marjan Toš)

66.občni zbor LD Dobrava v Slovenskih goricah

RDEČA NIT ZBOROVANJA ZASKRBLJENOST ZARADI SPREMEMB V OKOLJU

-----------------------------------------------------------------------------------------------------

Na že 66. letnem občnem zboru LD Dobrava so govorili o delu tega 35-članskega kolektiva zelene bratovščine v minulem letu in o poglavitnih odprtih vprašanjih, s katerimi se ubadajo lovci. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da so bile vse obveznosti iz LNU bolj ali manj uspešno opravljene. Posebej so izpostavili upadanje številčnosti srnjadi, ki je gospodarsko edina pomembna vrsta divjadi. Izvajali so monitoring srnjadi in ocenili, da je treba postopo zniževati odvzem te divjadi iz lovišča, da se bodo približali realni številki 110 glav živali obeh spolov in starostnih kategorij. Pri mali – poljski divjadi se trendi naglega upadanja nadaljujejo, fazan in poljska jerebica počasi izginjata iz lovišča, tudi prepelica je že sila redka. Poljski zajec ostaja pri preživetju in z njim že desetletja skrbno gospodarijo in odstrelov v glavnem ne izvajajo. Zadovoljiva je bila in ostaja številčnost rac-mlakaric. Med predatorji je največ lisic, lanski odstrel je bil v mejah načrtovanega in v celoti izveden. Velik problem so sive vrane, ki so se občutno namnožile in povzročajo v kmetijstvu veliko škodo. Zato bodo odstrele teh ptic letos še povečali in intenzivirali. V tem kontekstu so vnovič izrazili zaskrbljenost zaradi občutnih negativnih sprememb v naravem okolju. Divjad izgublja osnovne življenjske pogoje, zlasti še poljske kure v Pesniški dolini in v dolinah pritokov reke Pesnice, zato bodo nadaljevali s prizadevanji za ohranitev redkih živih mej, mejic, remiz in vetrobranskih pasov. Veliko pričakujejo tudi od sistemskih rešitev, ki jih pripravlja država, ki naj bi v bodoče stimulirala tudi ohranjanje krajinske pestrosti kmetijskega prostora v naravnem okolju .

Občnega zbora so se udeležili številni gostje, ki so izrekli pohvale na račun dobrega dela tega lovskega kolektiva. Med gosti sta bila tudi podžupana občin Cerkvenjak in Sv Trojica, Andrej Kocbek in Smiljan Fekonja. Oba sta obljubila pomoč lokalnih skupnosti pri ohranjanju okolja in izrazila zadovoljstvo, da LD zgledno skrbi za lovske naprave in objekte in se vključuje tudi v turistična prizadevanja obeh občin. Za sodelovanje se je zahvalil tudi prestavnik PGD Sv. Trojica Izidor Ploj, ki je še posebej poudaril, da ga veselijo urejeni medsebojni tovariški odnosi med lovci. O krepitvi sodelovanja in prijatejstva je razpravljal starešina pobratene LD Vurmat iz Sv. Duna na Ostrem vrhu Rudi Maček. Povedal je, da so težave v lovstvu povsod in da jih je s trpnim sodelovanjem in znanjem mogoče premagovati. Sodelovanje obeh pobratenih LD bodo v bdoče še okrepli. Zelo obširno je razpravljal predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, ki je podrobneje predstavil nekatere strateške naloge lovske organizacije in se posebej dotaknil organizirane skrbi za malo divjad. Mariborska LZ je bila med pobudniki, da se pri LZS vnovič ustanovi komisija za malo divjad, pa tudi sicer bodo tej tematiki namenjali veliko pozornosti. Lovce je seznanil z nekaterimi novostmi v zvezi s šakalom, ki je navzoč tudi v lovišču LD Dobrava. Spregovoril je še o nekaterih jubilejih, kot sta letošnja 10-letnica lovskih rogistov in golažijade ter prihodnje leto 100-letnica organiziranega lovstva na mariborskem območju.

Občni zbor so v prijetnem razpoloženju sklenili s krajšim družabnim srečanjem.

M.T.

Fotografije ( Marjan Toš, Franc Slekovec in Peter Rajniš)