Kontakt

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328

GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161

TAJNIK
dr. Zoran Belec
041 657-784

LOVSKI ČUVAJ

Vlado Steinfelser
031 578-161

Jure Toš
041 296 696

GOSPODAR DOMA

Rado Gradišnik
040-201-283

Ivan Turčin
041-882-592

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš 

Iskanje

Vremenska napoved

Živa slika

ziva-slika

 

Jelenjad krmišče

Vir : Litva

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

PREŽA ZA LEPŠE OKOLJE OB DOMU

V LD Dobrava nadaljujejo s pripravami na praznovanje 70 – letnice delovanja

V okviru urejanja okolice lovskega doma in lovskih revirjev so pri lovskem domu Dobrava v
Slovenskih goricah povsem prenovili visoko prežo. Ta je že dolga leta bolj okras lovišča kot
pa uporabni lovski objekt, čeprav je narejena tudi za namene izvajanja lova. Vendar velja
med lovci nepisano pravilo, da v okolici doma srnjadi ne lovijo. Delovno akcijo prenove je
vodil kar starešina Lovske družine (LD) Dobrava Franc Slekovec, sodelovali pa so lovci iz tega
revirja in gospodar LD Vlado Steinfelser s strojno mehanizacijo. Vsak je opravil svoj del
nalog in na koncu akcije so vsi zadovoljno ugotovili, da so opravili še eno dobro delo in z njim
polepšali okolico lovskega doma. Ob njem se radi ustavljajo sprehajalci, rekreativci in
nabiralci gozdnih sadežev, pa tudi učenci trojiške devetletke in malčki iz vrtca. S podobnimi
akcijami nadaljujejo tudi po vseh lovskih revirjih tega 36 – članskega kolektiva zelene
bratovščine, ki se skrbno pripravlja na praznovanje 70 – letnice delovanja. Slovesnost bo 15.
junija pri lovskem domu v Dobravi. Po končani prenovi so se lotili še sanacija koruznika, ki pa
bo terjal še nekaj dodatnih opravil.

M. Toš
Fotografija: Ekipa »za preže« po končanem delu v Dobravi/Foto: Marjan Toš
Ekipa LD Dobrava za preže
Fotografija: Zavzeto delo je rodilo uspeh/Foto: Marjan Toš
Dobrava preža
Fotografija: Najbolj je bil zadovoljen mojster Dani/Foto: Marjan Toš
Mojster Dani

ŠTIRIDESET LET SKRBI ZA NARAVO IN DIVJAD

Matija (Matko) Hozjan dobil priznanje LZS

Na delovnem srečanju članov Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki so ga
imeli v okviru letnega pristrela pušk risanic, so dokončno sprejeli programsko platformo
praznovanja 70 – letnice ustanovitve tega 36 – članskega kolektiva zelene bratovščine. Poleg
slavnostnega zborovanja s kulturnim programom 15. junija bodo v počastitev okroglega
jubileja in dneva državnosti 22. in 23. junija izvedli še tekmovanje v streljanju na glinaste
golobe za tradicionalni pokal dneva državnosti. Govorili so tudi o skorajšnjem začetku lova
na srnjake in o letošnjem načrtu lovnega turizma.
Na srečanju je starešina LD Dobrava Franc Slekovec podelil spominsko priznanje Lovske
zveze Slovenije (LZS) za štiridesetletno delovanje v lovski organizaciji Matiji Hozjanu. Matija,
ki med lovci sliši na ime Matko, je bil v štirih desetletjih predanega delovanja v zeleni
bratovščini vedno skrbni varuh narave in se je odgovorno zavzemal za ohranitev naravnega
okolja za divjad in ostale prostoživeče vrste. Kot predsednik Nadzornega odbora LD
Dobrava je sodeloval v organih upravljana in bil tudi vodja revirja v Stanetincih. V revirju se
še danes najlepše počuti in vselej najde prijazno besedo za domačine, s katerimi se pogosto
srečuje.

Marjan Toš
Fotografija:
Matija Hozjan (levo) s priznanjem LZS in starešina LD Dobrava Franc Slekovec /Foto: Jure
Toš
Matija Matko Hozjan in starešina Franc Slekovec

V OSREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH SE SEKA IN POŽIGA

Naravni pogoji mali divjadi v Pesniški dolini počasi res ne bodo več omogočali preživetja


Naravovarstveniki in lovci smo tudi to pomlad zaskrbljeni zaradi uničevanja živih mej, mejic
in redkih naravnih remiz. Lovska inšpekcija je v sporočilu za javnost poudarila, da so
ugotovili veliko primerov sekanja zaradi mejic in zarasti ob vodnih kanalih. Več je tudi
primerov kurjenj starega travinja zaradi čiščenja površin. Inšpektorji opozarjajo, da gre za
kršitev določil zakona o divjadi in lovstvu, ki se nanašajo na prepoved nekaterih posegov na
kmetijskih zemljiščih in ob bregovih voda. Zakon o divjadi in lovstvu zaradi varstva in zaščite
biotopov divjadi in tudi mnogih zaščitenih živalskih vrst prepoveduje sekanje, požiganje ali
drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih,
travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1. marcem in 1.
avgustom. Prav tako je prepovedano sekanje zarasti ob vodnih bregovih, čiščenje odvodnih
kanalov in praznjenje vodnih zajetih med omenjenim obdobjem.
Posebno poglavje je tudi letos požiganje suhih travišč z grmovjem vred, zaradi česar izginjajo
pomembne oaze za preživetje mnogih ptic, ježev, podlasic in mikroorganizmov v zemlji. V
lovski organizaciji nismo nikoli zanikali, da ima kmetijstvo pomembno vlogo pri ohranjanju
habitatov, biotske in krajinske raznolikosti. Območja, kot so trajno travinje, območja z nizko
intenzivnostjo pridelave in mozaično strukturo ter območja z ogroženimi vrstami in visoko
biotsko pestrostjo, ki predstavljajo kmetijska območja visoke naravne vrednosti obsegajo v
Sloveniji 300.000 ha. To je dobra polovica vseh kmetijskih zemljišč, ki se večinoma nahajajo
v marginalnih območjih in območjih omejenih za kmetijsko dejavnost. Opuščanje
kmetovanja na teh območjih in zmanjševanje odprtega prostora bi predstavljalo okoljsko
tveganje in potencialno izgubo kulturnih krajin. Zaradi tega je treba ohranjati kmetijsko
dejavnost na teh območjih. Vse v redu in prav, a žal je vse to bolj črka na papirju, kot pa
realno stanje v prostoru. Vsaj v Slovenskih goricah imamo za to trditev dovolj dokazov.
Marjan Toš


Fotografija: Kam naj se zateče divjad?/Foto: Marjan Toš
In kaj bo jutrijpg
Fotografija: Še pred dvema letoma je bila mejica, danes je goli jarek/Foto: Marjan Toš
Golo do obisti

LOVCI OČISTILI DOBRAVO

Člani zelene bratovščine skrbijo za čisto in urejeno okolje vse leto – Veliko dela po revirjih

V okviru spomladanskih čistilnih akcij po številnih slovensko goriških občinah so zavihali
rokave tudi člane Lovske družine Dobrava v Slovenskih goricah. Zbrali so se pri lovskem
domu in temeljito očistili njegovo okolico. Pobrali so smeti in odpadke, ki jih kljub košem in
posodam za smeti puščajo sprehajalci in obiskovalci te priljubljene gozdne jase, pokosili
travo, brežine odtočnega jarka in uredili zelenico ob lovskem domu.
Poleg tega so očistili še okolico gospodarskega objekta in strelišča za glinaste golobe ter
velik del gozdnega roba. Za nameček so se lotili tudi obnove visoke preže na travniku pri
domu, ki jo je pošteno najedel zob časa. Obnovili so nosilne stebre in izdelali novo lestev,
tako da bodo lahko izvedli še zaključna dela. V načrtu imajo še popravilo koruznika za
spravilo koruze in nekaj manjših posegov ob poti, ki vodi v Dobravo. Poleg tradicionalne
spomladanske delovne akcije v Dobravi so izvedli še nekaj popravil visokih prež po
posameznih lovskih revirji.
Marjan Toš


Fotografija: Udeleženci delovne akcije pred lovskim domom v Dobravi/Foto: Marjan Toš
Delo je končano

Fotografija: Ob 70 – letnici jih čaka tudi nekaj dela na pročelju doma/Foto: Marjan Toš
Nekaj dela je tudi na pročelju doma
Fotografija: Dani Hojnik se je lotil opravil na preži/Foto: Marjan Toš

Preža se obnavlja

70. OBČNI ZBOR LD DOBRAVA

Praznično leto bo v znamenju skrbi za naravo in divjad

Jubilejni OZ LD Dobrava
Na 70.občnem zboru LD Dobrava v Slovenskih goricah so obravnavali delo tega 36-
članskega kolektiva zelene bratovščine v minulem letu in vnovič opozorili na
nenehno slabšanje življenjskih pogojev za divjad. Starešina LD Dobrava Franc
Slekovec je poudaril, da so dosledno sledili obveznostim iz koncesijske pogodbe in
dvoletnega LNU ter izvajali vse druge naloge, ki izhajajo iz Zakona o divjadi in
lovstvu ter podzakonskih aktov iz tega področja. Ocenil je, da so bile obveznosti v
lovišču v celoti opravljene in da so uredili tudi pravni status zemljišč, na katerih sta
zgrajena lovski dom in gospodarski objekt s pritiklinami. Lovski dom so tudi
legalizirali in pridobili uporabno dovoljenje. Povedal je še, da so dobro sodelovali z
občinama Cerkvenjak in Sv. Trojica, obema šolama in z drugimi društvi ter
organizacijami, še posebej z gasilci. Udeleževali so se delovnih srečanj in občnih
zborov, ki jih je pripravila območna Lovska zveza Maribor. Zahvalil se je vsem
generacijam lovcev, ki so pisali bogato zgodovino tega lovskega kolektiva. Od
tistih, ki so v letih 1972 – 1974 gradili lovski dom so ostali samo še Ignac Senekovič,
Anton Šebart, Branko Kavčič in Božo Slukan.
Kot je povedal gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser, smo že pred dvema letoma
ostali brez poljskih jerebic v Pesniški dolini, številčnost fazanov je na spodnji
meji, se je pa popravilo stanje poljskega zajca. »Naše analize potrjujejo dejstvo, da
brez ustreznih naravnih pogojev in razmer poljskih kur ni mogoče ohraniti. Stabilna je
tudi številčnost divjih rac mlakaric. Intenzivno se je izvajal odstrel lisic, kun in sivih
vran, katerih številčnost je v porastu. Šakal se v lovišču še pojavlja, a očitno v
manjšem številu. Divji prašiči so se sicer občasno pojavili, a škode niso povzročili in
tudi odstrela ni bilo. V zvezi z izgubami srnjadi je treba ponoviti, da so te največje
zaradi povozov, zaradi klateških psov in tudi zaradi uničenja srnskih mladičev v času
košnje. Žal mnogo teh izgub ni evidentiranih, saj nam kmetje o vseh primerih ne
poročajo«. Lani so iz lovišča LD Dobrava odvzeli (odstrel in izgube)113 osebkov
srnjadi, dva jelena damjaka(pobegla iz obore), 73 lisic, 1 jazbeca, 1 kuno zlatico, 5
kun belic, 12 rac mlakaric in 73 sivih vran. Lovov na poljskega zajca in fazana niso
izvajali. Ta ukrep bo veljal tudi letos, je še povedal gospodar LD in dodal, da bodo ob
koncu leta organizirali samo skupni lov na race mlakarice za pobrateno LD Vurmat in

za sosednje LD. Izrazil je zadovoljstvo nad dobrimi rezultati lovnega turizma. Lani
so bili uplenjeni srnjaki z visoko ocenjenimi trofejami, eden celo z zlato medaljo po
kriterijih CIC. To je hkrati odraz skrbnega upravljanja s populacijo srnjadi, ki ostaja
njihova glavna divjad. Lovo čuvajska služba se je zvajala v skladu z zakonodajo in
podzakonskimi akti in da sta jo oba čuvaja opravila neplačano. Vzdrževali so
remizo za malo divjad v Brengovi, ki jo bodo spomladi zasadili v skladu s strokovnimi
navodili. Dolgoročna usmeritev upravljanja z malo divjadjo (zajec, fazan) bo še
naprej pridobivanje zemljišč za remize, ki pa jih je težko dobiti. Tudi LD Dobrava je
prizadel ukrep odvzema zemljišč in njihov prenos na Sklad kmetijskih zemljišč in
gozdov. Sodnih postopkov v zvezi z vračilom se več ne bodo posluževali, pač pa
bodo od SKTG vzeli odvzeti travnik ob lovskem domu v 99 – letni najem.
Občni zbor je pozdravil in lovcem čestital podžupan občine Cerkvenjak Franc Zorko
in se jim zahvalil za varstvo narave in divjadi. Povedal je, da bo praznovanje 70-
letnice LD Dobrava vključeno v program občinskega praznika občine Cerkvenjak.
Lovcem je zaželel, naj bo to leto kljub mnogim obveznostim za njih hkrati praznično.
Lepe želje in čestitke za jubilej je izrekel tudi predstavnik PGD Sv. Trojica Izidor Ploj
in izpostavil, da je sodelovanje lovcev in gasilcev vzorno. Ob koncu so sprejeli še
delovni program s finančnim načrtom za leto 2024 ter se zadržali na krajšem
družabnem srečanju. Mlajši lovci so z zanimanjem prisluhnili še živečim lovskim
legendam, lovcem, ki so povedali marsikaj zanimivega in tudi »lovskega« o bogati
zgodovini LD Dobrava.

Marjan Toš


Fotografije: Utrinki iz 70. občnega zbora LD Dobrava/Foto: Jure Toš

Z lovci je bil tudi cerkvenjaški podžupan

Lovce so obiskali tudi gasilci

70 let Lovske družine Dobrava v Slovenskih goricah

Vse poti vodijo v Dobravo

NARAVNO OKOLJE JE BILO PRED SEDMIMI DESETLETJI POVSEM DRUGAČNO

V jubilejnem letu  bodo imeli  2. marca svečani  občni zbor in  15. junija veliko slovesno zborovanje lovcev iz osrednjih Slovenskih goric

 

Lovska družina (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki šteje 36 članov zelene bratovščine, praznuje letos sedem desetletnico ustanovitve in uspešnega delovanja.  LD se je ob ustanovitvi 20. oktobra leta 1954 imenovala LD Cerkvenjak in je šele leta 1968 dobila zdajšnje ime LD Dobrava v Slovenskih goricah. Njeni ustanovitelji so bili Stanko Pavlas, Anton Ornik, Ernest Mlinarič, Janez Škrobar, Jože Vogrin, Konrad Lovrec, Franc Rojs, Valentin Vogrinec in Vladimir Lorber. Ker pa jih je moralo biti za ustanovitev LD najmanj deset, sta se ustanoviteljem pridružila še Ivan Klobučar in Alojz Ličen. Prvi starešina je bil Stanko Pavlas, tajniška opravila pa je prevzel Ernest Mlinarič, ki je kasneje dalj časa LD tudi vodil. Nihče od ustanoviteljev več ne živi.

Dobravški lovci so si prvi skromni dom uredili v Brengovi pri Cerkvenjaku. Ta hiša še danes stoji. Kasneje so kupili posestvo  v Spodnji Senarski, ki nosi ledinsko ime »Dobrava« in si tam uredili večji in uporabnejši  lovski dom s  prvim streliščem za glinaste golobe. To se je zgodilo leta 1963. Do doma so morali na novo urediti dovozno pot in njegovo okolico. Postal je zbirališče zelene bratovščine in številnih domačinov iz takratnega Gradišča (danes Sv. Trojica) in Cerkvenjaka. Dom je postajal pretesen in ga je začela najedati tudi vlaga, zato so se odločili za zidavo novega. Med leti 1972 – 1974 so ga s prostovoljnim delom članov in s pomočjo prispevkov v obliki lesa od domačinov, tudi slovensko odprli. Društvena dejavnost je bila zelo raznolika, domačini pa se še danes radi spominjajo nekdanjih lovskih veselic, na katerih so postregli s srnjakovim golažem. Njihov lovski dom je bil in ostal kraj druženja domačinov in lovcev. Med vojno leta 1991 je bil pomembna postojanka  slovenskih braniteljev domovine.

V starem lovskem domu pred 60 timi letiarhiv LD

Vse  od ustanovitve dalje so lovci namenjali poglavitno skrb varovanju narave in divjadi. Pred sedmimi desetletji so bili naravni pogoji za divjad (zlasti za fazane, poljske jerebice in poljskega zajca) in ostale prostoživeče vrste mnogo prijaznejši in zato se je  sploh  številčnost male divjadi  nenehno večala. Postopoma je naraščalo tudi število srnjadi, ki je postala gospodarsko najbolj pomembna vrsta divjadi. Od samega začetka izvajajo lovni turizem. Sprva so prednjačili italijanski gostje, ki so lovili fazane, poljske jerebice, kljunače in prepelice, nato pa so zaradi drastičnega upadanja številčnosti teh vrst začeli prihajati Nemci in Avstrijci, ki so lovili trofejne srnjake. Po velikih melioracijah v Pesniški dolini  konec 60-tih let minulega stoletja, se je začelo okolje spreminjati in je  že sredi  80-tih let postalo za malo divjad vse manj prijazno. Posledica sprememb v okolju so bile  iz leta v leto  večje in v zadnjih letih že usodne. Najbolj za  poljsko jerebico, ki je že izginila. Zelo redki so fazani in  prepelice, se je pa popravila številčnost zajcev. K temu so pripomogli številni  varovani ukrepi lovcev, med katerimi naj omenimo tudi odpoved lovu na malo divjad.  Imajo zelo stabilno populacijo srnjadi, s katero umno upravljajo. Občasno zaidejo  v lovišče divji prašiči, ki še ne povzročajo škode. Soočajo se tudi s šakali in seveda z lisicami, katere držijo na »kratko«. Ob reki Pesnici in njenem pritoku Drvanja domujejo  race mlakarice, katere tudi lovijo. V lovišču so še jazbeci,  ujede, sive vrane, srake in šoje, vrnila se je veverica in tudi oba kljunača, sloka in kozica. Zadnja leta so se izredno namnožile sive vrane, ki delajo škodo na kmetijah, saj uničujejo senene bale.

LD Dobrava so v njeni sedemdesetletni zgodovini vodili starešine Stanko Pavlas, Ernest Mlinarič, Zdenko Neuvirt, Jože Majcenovič, Vinko Grajfoner, Janko Polanec, Zvonko Paluc, Danilo Petrič, dr. Marjan Toš in Franc Slekovec. Ta je na čelu tega kolektiva zelene bratovščine tudi v prazničnem letu 2024. LD Dobrava je od vsega začetka članica območne Lovske zveze Maribor in lenarškega lovsko-gojitvenega bazena. Dobro sodeluje z drugimi društvi, šolami in organizacijami ter z vsemi kmetovalci  v občinah Cerkvenjak in Sv.. Trojica.  Dolga leta je  pobratena z LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem vrhu.

Marjan Toš

Fotografija:
Lovski dom Dobrava v zimski preobleki
Lovski dom v Dobravi v zimski preobleki/Foto: Marjan Toš

VLADOVE ZVITOREPKE

Zimski čas je za mnoge lovce v Slovenskih goricah najlepši zaradi lova na lisice.
Snežna belina namreč omogoča dobro vidljivost in to je dokazal tudi dolgoletni lovec
in prekaljeni »lisičar« Vlado Steinfelser iz LD Dobrava v Slovenskih goricah. Vlado
ima v svojem revirju Brengova lepo urejene visoke preže, v katerih večkrat prebedi
celo noč in čaka na zvitorepke. Včasih katero upleni, včasih pa ga lisice modro
zaobidejo in se lahko obriše pod nosom. Pred dnevi, ko je sneg prvič pobelil
slovensko goriške griče, travnike in polja, je Vlado na preži v Brengovi vztrajno čakal
že od večera. Zaradi rahle megle je bila nekaj ur vidljivost slaba, potem pa se je
megla razpršila in Vladu se je vztrajnost obrestovala. V nekaj urah je do jutranjega
svita uplenil dve lisici in dva lisjaka. To se ne zgodi pogosto a lovci, kakršen je Vlado,
ki lovišče odlično pozna in spremlja dogajanje v njem vedo, kje je treba čakati
zvitorepke. Teh je v lovišču še vedno preveč in kmetje večkrat bentijo, da jim delajo
škodo v kokošnjakih.
M.T.
Fotografija:
Zvitorepka na snegu v revirju/Foto: Marjan Toš/

Zvitorepka v akcijiJPG

V SLOVENSKOGORIŠKIH LOVIŠČIH JE POLEG SRNJADI ŽE VSE VEČ DIVJIH PRAŠIČEV

V zeleni bratovščini resno zaskrbljeni zaradi nenehnega upadanja številčnosti
male poljske divjadi – Divji prašiči tudi v Benediktu in v Lenartu

Na sedežu Lovske zveze Maribor so izvedli kategorizacijo trofej uplenjene divjadi z
analizo vsega odvzema divjadi iz lovišč (povozi in pogini ter drugi vzroki izgube
divjadi) v Lovskih družinah (LD), ki so članice slovensko goriškega lovsko
upravljalskega območja (LUO. Članice tega LUO, ki leži v severovzhodnem delu
Slovenije in obsega ravninski svet Dravskega polja ter gričevnati svet zahodnih
Slovenskih goric ter Dravinjske gorice, so LD Kungota, Šentilj, Paloma – Sladki Vrh,
Kamnica, Malečnik – Košaki, Pesnica – Jarenina, Jakob, Velka, Sv. Ana. Sv. Jurij,
Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje – Miklavž, Starše,
Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.
Najštevilčnejša vrsta divjadi je v celotnem območju je srnjad, ki predstavlja za LD
tudi poglavitni vir prihodkov za pokrivanje stroškov upravljanja. Del odstrela trofejnih
srnjakov LD namenjajo tujim lovskim gostom v okviru lovnega turizma. Skupni
odvzem srnjadi v LUO Slovenske gorice v letu 2023 je znašal 1246 glav srnjadi obeh
spolov in vseh starostnih struktur, kar predstavlja 97,50% realizacijo načrta. Poleg
odstrela, ki je znašal 911 glav srnjadi obeh spolov, so v LD zabeležili še 211 povozov
srnjadi na cestah, 36 srn in srnjakov so uničili psi, 29 jih je obležalo pod kosilnicami
(mladiči v času košnje), 10 glav pa je poginilo zaradi bolezni. Preostanka izgub pa ni
bilo mogoče ugotoviti.
V LD so uplenili tudi 1221 lisic in lisjakov, 41 jazbecev,10 kun zlatic in 108 kun belic,
64 poljskih zajcev, 385 fazanov,198 rac mlakaric, 1461 sivih vran in 6 šakalov.
Uplenili so še 6 jelenov – damjakov, ki so pobegnili iz obor. Na ocenjevanju so
strokovnjaki ocenili, da je v omenjenih loviščih iz leta v leto več divjih prašičev, ki
povzročajo največ škode v kmetijstvu. Lani so se na novo pojavili v LD, kjer jih doslej
še ni bilo. Skupni odvzem divjih prašičev (odstrel in povozi na cestah) je lani znašal
208 živali obeh spolov. V LD Benedikt so uplenili 4 prašiče, v Kungoti kar 47 (to je
največ v celotnem LUO Slovenske gorice), v Polskavi 41 (od tega en povoz), na
Velki 9 (tudi dva povoza), v Cigonci 9, v Črešnjevcu 3, v Dupleku 1, v Kamnici 39 in
v LD Košaki – Malečnik na obrobju mesta Maribor 31 divjih prašičev (od tega so
imeli 13 povozov na cestah). V LD Laporje so uplenili 1 divjega prašiča, v Pernici 2, v
Pesnici – Jarenini 3, v Lenartu 1, v Račah 6, v Staršah 5 in v Šentilju 4 (z enim
povozom). Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik slovensko goriškega
LUO ing. Božidar Kunej, so v vseh LD zaradi nevarnosti Afriške prašičje kuge (APK)
v vseh LD izvajali vse sprejete preventivne ukrepe.
Marjan Toš


Fotografiji:
Strokovne komisije so skrbno pregledale trofeje in podatke / Foto: Jure Toš/
Strokovni pregled odvezma divjadi v SOZUL
Najzanimivejša trofeja srnjaka je bila iz LD Benedikt. Srnjaka je uplenil Silvo Prosič

Najzanimivejša srnjačja trofeja iz LD Benedikt
/Foto: Jure Toš

Pogini divjadi v Sloveniji 2023

Lovska zveza Slovenije je objavila uradne podatke o poginu divjadi v letu 2023.Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2023 opravili 77 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 50 različnih lovskih družin.. Strokovnjaki so pregledali enajst različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, nutrija, divji prašič, kozorog, bober), različne starosti in spolov. Opravili so tudi preko 100 pregledov in vzorčenj nutrij iz LD Tomišelj, LD Ig in LD Vrhnika. V letu 2023 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams. Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2023 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča pa število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije – bakterije, ki povzročajo gnojenje, Pri gamsih so to primeri gamsjih garij. Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge (APK). Po podatkih OIE je okuženih že preko 50 držav sveta. Večino pojavov beležijo v azijskih državah, še vedno pa se s problematiko ukvarja Evropa, kjer je APK potrjena v 13 državah. Seznamu se je zadnja pridružila Švedska. Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je bil virus visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v letu 2023 potrjen pri labodu grbcu, črnem labodu, veliki uharica, sivi čaplji, kanji, kokoši, domačem vrabcu, rečnem galebu, navadni čigri, beli štorklji in žerjavu. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, s stiki med pticami, preko njihovih izločkov, preko okužene krme, obutve in opreme.

Marjan Toš

Fotografija: Gamse še vedno napadajo gamsje garje /Foto: Marjan Toš

Na Zaplani

V Mariboru so se srečali lovci in kinologi SKUPAJ ZA PRIHODNOST SLOVENSKE KINOLOGIJE

V prostorih Lovske zveze (LZ) Maribor so se pred nedavnim srečali predstavniki
Upravnega odbora (UO) Kasaške zveze Slovenije (KZS) pod vodstvom predsednika
Harija Arčona in Upravnega odbora Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor pod
vodstvom predsednika Zdravka Brezovška. Delovnega srečanja so se udeležili tudi
člani Upravnega odbora LZ Maribor na čelu s predsednikom Marjanom Gselmanom.
Govorili so o nekaterih odprtih vprašanjih in o možnostih učinkovitejšega sodelovanja
med lovsko in kinološko organizacijo.

Pred srečanjem, na katerem so odprto govorili o prihodnosti slovenske lovske
kinologije v kontekstu delovanja lovske organizacije, se je sestalo še vodstvo
mariborskega LKD, ki ga vodi dolgoletni lovec in kinolog Zdravko Brezovšek iz
Šmartnega na Pohorju. Ocenili so minulo delo, ki je bilo izjemno plodno, saj so lani
med drugim odprli novi poligon za šolanje lovskih psov z brunarico na Polskavi in
razvili novi društveni prapor. Za letos načrtujejo elektrifikacijo brunarice s foto
napetostnimi moduli in še tesnejše sodelovanje v projektih KZS. Nadaljevali bodo
tudi s tradicionalno dobrim programskim sodelovanjem med LZ in LKD Maribor, ki je
prepoznavno v širšem prostoru in tudi znotraj KZS.

Marjan Toš
Fotografija:
Marjan Gselman, Hari Arčon in Zdravko Brezovšek (od leve) pred srečanjem v
Mariboru/Foto: Božidar Kunej

Marjan Gselman Hari Arčon in Zdravko Brezovšek od leve

Prijateljsko in delovno srečanje lovcev in kinologov v Mariboru foto Božidar Kunej

PRAZNIČNI BOŽIČNI LOV V SP. SENARSKI

Dobrava v Slovenskih goricah
PRAZNIČNI BOŽIČNI LOV V SP. SENARSKI

Pozdrav lovini

Kako pomembno je druženje in prijateljevanje v zeleni bratovščini so pred božičem
vnovič potrdili člani Lovske družine ( LD) Dobrava v Slovenskih goricah. Namesto
tradicionalnih jesenskih skupnih lovov, ki so se jim povsem odpovedali, so pripravili
praznični »Božični lov« v Spodnji Senarski in nanj povabili lovske prijatelje iz
pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu in iz sosednjih LD. Lepo število
lovcev je nagovoril in pozdravil starešina Franc Slekovec in na kratko
predstavil namen prvega Božičnega lova – to je druženje lovcev z izmenjavo
izkušenj o varstvu narave in divjadi.
Ob tej priložnosti so izvedli krajši lov na race mlakarice ob rokavu reke Pesnice. Rac
je bilo kar precej, a so razen ene vse varno odletele na bližnje Trojiško jezero. Kot je
povedal vodja lova in lovski čuvaj v LD Dobrava Jure Toš, je raco uplenil eden
njihovih starejših članov Ivan Bezjak in s tem poskrbel, da so se po končanem lovu
lahko poklonili v zahvalo boginji Diani. Ob poklonu Diani in pozdravu uplenjeni raci je
spregovoril še gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser. Med drugim je lovske goste
seznanil z nenehnim slabšanjem naravnih razmer za preživetje poljske divjadi,
zaradi česar je njihova poglavitna skrb namenjena ohranitvi fazanov, poljskih zajcev
in prepelic. Na veliko žalost lovcev, kmetov in naravovarstvenikov pa v Pesniški
dolini ni več poljskih jerebic. Že lani je izginila še zadnja kita te nekoč zelo
priljubljene poljske kure, ki je poznana kot naravni zaveznik kmetovalcev.
Izvedli so tudi tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za prvi Božični pokal (ali
»račji pokal«) LD Dobrava. Osvojil ga je Tone Anton Šamperl, ki je v finalnem
dvoboju premagal strelskega veterana Ivana Bezjaka. Na zadnjem pogonu v
lovskem domu v Dobravi pa so nazdravili novemu letu z željo, da bi še tesneje
sodelovali, se večkrat družili in skupaj skrbeli za ohranitev živega dela narave, v
katerega sodi tudi divjad.
Marjan Toš


Fotografija: Zmagovalec Tone Šamperl (v sredini) v družbi lovovodje Jureta
Toša in gospodarja LD Dobrava Vlada Steinfelserja /Foto: Marjan Toš

Tone Šamperl v sredini zmagovalec račjega pokala