Kontakt

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328

GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161

TAJNIK
dr. Zoran Belec
041 657-784

LOVSKI ČUVAJ

Vlado Steinfelser
031 578-161

Jure Toš
041 296 696

GOSPODAR DOMA

Rado Gradišnik
040-201-283

Ivan Turčin
041-882-592

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš 

Iskanje

Vremenska napoved

Živa slika

ziva-slika

 

Jelenjad krmišče

Vir : Litva

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

LOVCI V PESNIŠKI DOLINI BIJEJO PLAT ZVONA – KAJ BO S POLJSKO DIVJADJO?

Jerebičje kite so že izginile, fazanov in zajcev samo še za vzorec

V Pesniški dolini lovci že dalj časa bijejo plat zvona zaradi naglega upadanja številčnosti poljske
divjadi. Poglavitni razlog je drastično uničevanje življenjskega okolja za fazane, zajce in poljske
jerebice, saj vsako pomlad na veliko sekajo grmišča, vetrobranske pasove in čistijo obrežja
melioracijskih jarkov in potokov. S tem divjad izgublja kritje in možnosti za preživetje, je pa tudi lažji
plen številnim predatorjem, kot so lisice, kune in ujede. V lovskih družinah si prizadevajo, da bi vsaj
nekaj naravnih remiz rešili pred uničenjem in s tem omogočili poljski divjadi trajni obstoj. Najslabše
kaže poljski jerebici, ki je bila včasih velik in pomemben naravni zaveznik slovenskega kmeta. Pred leti
začeti poskus njene revitalizacije se ni obnesel, saj so se njeni življenjski pogoji le še slabšali. Jerebičje
kite so tako zelo skromne in sila redke. Ponekod pa jih sploh več ni. To je skupna ocena vseh LD iz
lenarškega lovsko-gojitvenega bazena (LGB) in nasploh iz celotnih Slovenskih goric, kjer si lovci želijo
predvsem več iskrenega razumevanja in učinkovitega sodelovanja z vsemi lastniki in upravljalci
zemljišč. Sami namreč ostajajo nemočni.
Poleg občutno slabših naravnih pogojev za poljsko divjad so na njeno upadanje vplivali tudi drugi
dejavniki. Naj samo spomnimo, da so se pogoji in načini kmetovanja v zadnjih desetletjih bistveno
spremenili in nastale so velike monokulturne površine koruze in pred leti še tudi sladkorne pese. To
za poljsko divjad ni bilo dobro, saj so se tudi travniške površine občutno spremenile in so ostale brez
vmesnih živic, grmišč in manjših nižinskih gozdnih sestojev. K sreči je v zadnjih letih vse več pšenice in
drugih žitaric, kar prija poljski divjadi. Je pa ta še vedno močno ogrožena tudi zaradi pretirane
uporabe kemičnih zaščitnih sredstev v kmetijstvu. Lovci upajo, da bodo vsaj del Pesniške doline
ohranili tudi za poljsko divjad, ki je nekoč krasila polja in travnike. A kot je pokazala tudi letošnja
pomlad, ko znova na veliko sekaj grmišča, požigajo suha travišča in čistijo podrast v gozdnih robovih,
pretiranega zadovoljstva ne more biti. Zato je res skrajni čas je, da se lovci tega vprašanja lotijo
strokovno in kompleksno in v navezi z Zavodom za varstvo narave ter okoljskim ministrstvom.
Dobrodošel bi bil vsaj začetni projekt, v katerega bi se vključilo več LD. Če ne zaradi drugega, vsaj za
pokušino in za dokaz, da želijo LD za malo divjad dejansko nekaj narediti tudi v praksi. To je skupna
ocena LD iz lenarškega lovsko-gojitvenega bazena (LGB) in nasploh iz celotnih Slovenskih goric, kjer
si lovci želijo več razumevanja in sodelovanja z vsemi lastniki in upravljalci zemljišč. Sicer bodo ostali
brez nje!
BREZ KRITJA ZA MALO DIVJAD
(mt); Fotografija:Velik poseg ob Pesnici v Šetarovi je nova rak rana za poljsko divjad ( Foto : Marjan
Toš)