Kontakt

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328

GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161

TAJNIK
dr. Zoran Belec
041 657-784

LOVSKI ČUVAJ
Jure Toš
041 296 696

GOSPODAR DOMA
Rado Gradišnik
040 201 283

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš univ.dipl.ekon

Iskanje

Vremenska napoved

Živa slika

ziva-slika

 

Bober

Veliki orel

Črna štorklja

Sova

Siva čaplja - gnezdišča

Ribji orel

na vsako sliko, ko se odpre povezava klikni za prenos v živo ! 

 

Vir : Estonija

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

MED BRENGOVO IN VERJANAMI LE ŠE ZA PREŽIVETJE?

Mala divjad vse bolj izgublja tla pod nogami
MED BRENGOVO IN VERJANAMI LE ŠE ZA PREŽIVETJE?

V Štajercu smo že pred časom pisali o vse slabših naravnih pogojih za ohranitev male, poljske
divjadi. Nekdanji vetrobranski pasovi med melioriranimi površinami v srednjem delu Pesniške
doline, remize in redka grmišča počasi,a zanesljivo izginjajo v pozabo. S tem pa mala divjad
resnično izgublja tla pod nogami in izginja iz narave, saj enostavno nima več primernega
življenjskega okolja. Kljub mnogim opozorilom članov zelene bratovčine, da naj se vendarle
ohrani vsaj nekaj življenjskega prostora za poljske kure (fazane, jerebice in prepelice), so te tako
rekoč pred izumrtjem. Nič ne pomaga zvoniti po toči, potem, ko zlasti spomladi padajo grmišča
in še zadnje remize, treba bi bilo zaustaviti te procese že pred njihovo izvedbo. Spomladi se ni
samo sekalo, pač pa marsije tudi požigalo suho travo in grmičevje, tako da so izginile še zadnje
oaze za poljsko divjad.
Nekaj zavetja te divje živali najdejo ob obraščenih vodotokih, predvsem melioracijskih jarkih. A
glej ga zlomka, tudi tam počasi ne bodo mogle preživeti, saj se jih vse bolj čisti. Lovci
opozarjajo, da bi vsaj nekaj zelenega rastja s kakšnim drevesom ali manjšim grmiščem lahko
ostalo. Ne zahtevajo nemogoče, pač pa vsaj kanček razumevanja tistih, ki upravljajo s
prostorom. Drži, da je treba skrbeti za urejenost vodotokov ( pa se res skrbi zanje, kot bi se
moralo?) in da so potrebna lepo urejena polja, ki dajejo pridelek. A hkrati drži tudi opozorilo, da
je treba pustiti pri življenju čim bolj pester živalski svet. Za ilustracijo naj navedemo, da je bila
poljska jerebica od nekdaj naravni zaveznik kmeta. Sploh v časih, ko je na naših poljih
prevladovalo žito in ne velikanski kompleksi monokulturnih nasadov koruze. A nič ne pomagajo
krokodilje solze za časi, ki se nikoli več ne bodo vrnili, saj se kolo razvoja neverjetno hitro vrti
naprej. Razvoja pač ni mogoče zaustaviti, pravijo lovci in dodajajo, da bi lahko z nekaj več
zavesti, da med živo naravo spadajo tudi prosto živeče divje živali, te ogrožene vrste ohranili.
Za ilustracijo - pred nedavnim smo nemo opazovali čiščenje melioracijskega jarka med
Brengovo in Verjanami v Pesniški dolini. Že res, da je bil poseg potreben, a lahko bi bil nekoliko
»milejši« in tudi v dobro divjih živali.

(mt)
Fotografija: Očiščen del melioracijskega jarkamed Brengovo in Verjanami ne obeta nič
dobrega za poljsko divjad ( Foto: Marjan Toš)

OSIROMAŠENA20NARAVNA20KRAJINA20MED20BRENGOVO20IN20VERJANAMI

VSE20RASTJE20JE2020ŠLOJPG