OSREDNJE NEREŠENO VPRAŠANJE OSTAJA VRAČANJE ODVZETIH ZEMLJIŠČ LOVSKIM DRUŽINAM

Na tradicionalni decembrski novinarski konferenci vodstva ribiške in lovske organizacije je odhajajoči
predsednik LZS mag. Lado Bradač izpostavil nekatere vidne dosežke v svojih dveh mandatih, predvsem
pa opozoril na nerešena in odprta vprašanja, ki čakajo novo vodstvo krovne lovske organizacije.
Kljub številnim pobudam Lovske zveze Slovenije, podanih tako resornemu ministrstvu – Ministrstvu za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot tudi vladi, ostaja nerešeno vprašanje odvzema zemljišč lovskim
organizacijam. V večini primerov gre za zemljišča, ki so v naravi kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila
pridobljena odplačno, s članarinami članov lovskih družin, in ki so jih oz. jih lovske družine še vedno
uporabljajo za opravljanje nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, torej za opravljanje
javnih nalog. “V rokah nam je ostal le papir, s katerim je bivša ministrica za kmetijstvo obljubila, da bodo
skušali najti rešitev, s katerim bi lovskim družinam in drugim društvom v Sloveniji vrnili neupravičeno
odvzeta zemljišča. Začasni kmetijski minister je uvedel novo prakso, da se s predstavniki LZS ne sestane,
temveč pošlje na sestanke državno sekretarko,” je dejal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado
Bradač.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu je bil pred dvema mesecema
poslan v obravnavo v vladno proceduro. Prvi člen zakona na novo določa oziroma prenaša določilo, ki je
bilo v veljavi na podlagi Zakon o varstvu okolja od leta 1993 dalje, da je divjad lastnina države. Predlog
prinaša kar nekaj sprememb, med drugim se LZS doda nova naloga pod pogoji javne službe – izdaja
dovolilnic za lovske goste ter ocenjevanje trofej divjadi, kot naloga v javnem interesu. Slovenija je
praktično edina od primerljivih držav s podobnim sistemov lovstva v Evropi, ki teh dovolilnic še nima.
Dopolnjuje se varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem v času poleganja in zgodnje vzreje
mladičev. Z novim določilom bodo morali biti psi v prosti naravi pripeti na povodec oz. pod nadzorom
skrbnika. Izjeme bodo veljale za delovne pse, kamor sodijo tudi lovski psi, ki so posebej usposobljeni in
preizkušeni. Določa se tudi uporaba lovskih psov.Predlog zakona ureja izredne posege na nelovnih
površinah, saj je pojavljanje divjadi v naseljih vse pogostejši pojav. Na novo se določajo zahtevnejši
pogoji za opravljanje lovsko-čuvajske službe, na novo se dodaja stopnja dosežene izobrazbe lovskega
čuvaja. Spreminja se tudi postopek imenovanja lovskih čuvajev, ki se je v sedanji ureditvi izkazal kot
nepraktičen in nejasen. Na novo bo urejeno tudi izračunavanje koncesijskih dajatev v letu 2029 (veljavne
koncesijske pogodbe upravljavcev lovišč potečejo leta 2028). Velika pozornost in obveznost lovcev je še
naprej namenjena izvajanju vseh sprejetih strokovnih ukrepov za preprečevanje in širjenje afriške
prašičje kuge.
Skratka, pred lovsko organizacijo so mnoga odgovorna opravila in naloge, ki jih bo treba uresničiti z
vsemi razpoložljivimi resursi. Za uresničevanje zakonskih in ostalih programskih obveznosti bo izjemno
pomembna vloga vodstev lovske organizacije, od LD do njihovih območnih zvez in Lovske zveze
Slovenije. Naj spomnimo, da bodo volitve novega predsednika LZS 19.decembra v Novem Mestu.
Kandidata sta dva, Darko But iz LD Boč in Alojz Kovšca iz LD Kozlek.
Povzel
Dr. Marjan Toš

Fotografija:
Utrinek iz novinarske konference/Foto: Urša Kmetec