Skrb za naravo in ohranitev divjadi ostaja ena od prednostnih nalog tudi v prihodnjih desetletjih – Ob prazniku občine Cerkvenjak lovcem  srebrni grb za dobro delo

17.6.2024, dr.Marjan Toš

Pri lovskem domu v Dobravi v Slovenskih goricah je bila  osrednja slovesnost  v počastitev 70 – letnice ustanovitve in uspešnega delovanja LD Dobrava. V kulturnem programu, ki ga je vodila  Darinka Čobec, so  nastopili rogisti Lovske zveze Maribor in harmonikarski orkester iz Kaple na Kozjaku. Vse lovce in goste je  nagovoril in pozdravil starešina LD Dobrava Franc Slekovec, slavnostni govornik pa je bil  podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS)  in predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman.

Izpostavil je dobro delo tega 36 – članskega kolektiva na področju upravljanja z loviščem, zgledno sodelovanje z območno Lovsko zvez in kolektivu  LD Dobrava podelil spominsko priznanje LZ Maribor. Podpredsednik LZS Marjan Gselman je zaslužnim članom LD podelil odlikovanja LZS. Prejeli so jih   Zoran Belec, Danijel Hojnik, Arnold Perko, Peter Rajniš in Jure Toš (znak za lovske zasluge); Vladimir Druzovič, Rado Gradišnik, Srečko Hojnik, Marjan Kocuvan, Ivan Ljubec in Dominik Slekovec (zlati znak za lovske zasluge); Vlado Steinfelser in Anton Šebart (red za lovske zasluge III.stopnje) ter Danilo Muršec in Franc Slekovec red za lovske zasluge II. stopnje. Starešina LD Franc Slekovec pa zahvale LD Dobrava, ki so jih poleg članov prejele tudi sosednje LD,  druga društva in organizacije iz Občin Cerkvenjak in Sv. Trojica, Lovska zveza Maribor, Lovsko kinološko društvo Maribor in pobratena LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.  

Vse udeležence  je z izbranimi besedami nagovoril tudi predsednik Gasilske zveze Lenart  in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Trojica Klemen Potrč. Izpostavil je dolgoletno  dobro sodelovanje gasilcev in lovcev ter  spomnil na izročilo tovarištva tako med lovci kot tudi gasilci, ki jih vedno znova povezuje in krepi sodelovanje. Župan Občine Cerkvenjak Marjan Žmavc je spomnil na začetke organiziranega lovstva v tem delu Slovenskih goric in na ustanovitev LD Cerkvenjak leta 1954, ki se je leta 1968 preimenovala v Dobravo. Javno je razglasil, da je LD Dobrava letošnji dobitnik srebrnega grba Občine Cerkvenjak, ki ga bo prejela na osrednji slovesnosti ob letošnjem  občinskem prazniku. Starešina pobratene LD Vurmat Ridi Maček se je dobravškim lovcem zahvalil za sodelovanje in izpostavil skupne naloge obeh kolektivov zelene bratovščine na področju varstva narave in divjadi. Za spomin je lovcem podaril zbirko fotografij iz skupnih lovov in prireditev na Sv. Duhu in v Dobravi.

Poleg številnih lovcev in praporščakov LD so se praznovanja udeležili tudi mnogi  domačini in prijatelji zelene bratovščine. Med njimi  je bila tudi Adela Neuvirt z vnukinjo Nino, soproga Zdenka Neuvirta, ki je bil  leta 1963 med pobudniki za nakup zdajšnjega lovskega  centra  v Dobravi in dvakrat  starešina LD. Povabili so tudi vse še živeče starešine, od katerih se je odzval  samo Jožef Majcenovič, zdaj član LD Sv. Ana. Vsem udeležencem slovesnosti  so postregli okusni srnjakov golaž in se skupaj zadržali v prijetnem druženju v prireditvenem šotoru na platoju pred lovskim domom v Dobravi do poznih večernih ur.

Fotografija: Odlikovanja LZS je podelil podpredsednik Marjan Gselman. Med odlikovanci je bil tudi dolgoletni urednik in avtor spletne strani LD Dobrava Peter Rajniš/Foto Marjan Toš

Fotografija: LZ Maribor je LD Dobrava podelila spominsko priznanje/Foto Marjan Toš

Fotografija: Starešina pobratene LD Vurmat je dobravškim lovcem podelil spominsko sliko/Foto Marjan Toš

Na strelišču Strelskega društva Osek pri Vladu Steinfelserju je bilo tradicionalno tekmovanje
v lovski kombinaciji za lovske družine iz lenarškega lovsko-gojitvenega bazena (LGB).
Organizator letošnje prireditve je bila Lovska družina (LD) Voličina. V ekipni in posamični
konkurenci se je pomerilo 30 lovskih strelcev iz LD Benedikt, Dobrava, Lenart, Sv. Ana, Sv.
Jurij v Slovenskih goricah in Voličina. Vse strelce je nagovoril in pozdravil starešina LD
Voličina Franci Ornik, ki je tudi sam sodeloval v ekipi LD Voličina.V ekipni konkurenci je letos
prepričljivo zmagala pomlajena ekipa LD Sv. Jurij v Slovenskih goricah pred LD Lenart in LD
Benedikt. Na četrto mesto so se uvrstili strelci iz LD Voličina, na peto LD Dobrava in na
zadnje, šesto LD Sv. Ana.V posamični konkurenci je slavil izkušeni lovski strelec Milan Buman
iz LD Sv. Jurij pred Dominikom Slekovcem z LD Dobrava in Žanom Ornikom iz LD Lenart.
Četrti je bil Alen Petelin iz LD Lenart in peti David Trojner iz LD Benedikt. Prihodnje leto bo
prvenstvo lenarškega LGB 10. maja, organizator tekmovanja pa bo LD Dobrava.
M.T.

Fotografija:
Milan Bauman, LD Sv. Jurij bazenski prvak 2024,Foto: Marjan Toš

Fotografija:
Dominik Slekovec je z drugim mestom rešil čast LD Dobrava , Foto: Marjan Toš

Fotografija:
Dominik, Srečko in Vlado v pričakovanju rezultatov, Foto: Marjan Toš

V LD Dobrava nadaljujejo s pripravami na praznovanje 70 – letnice delovanja

V okviru urejanja okolice lovskega doma in lovskih revirjev so pri lovskem domu Dobrava v
Slovenskih goricah povsem prenovili visoko prežo. Ta je že dolga leta bolj okras lovišča kot
pa uporabni lovski objekt, čeprav je narejena tudi za namene izvajanja lova. Vendar velja
med lovci nepisano pravilo, da v okolici doma srnjadi ne lovijo. Delovno akcijo prenove je
vodil kar starešina Lovske družine (LD) Dobrava Franc Slekovec, sodelovali pa so lovci iz tega
revirja in gospodar LD Vlado Steinfelser s strojno mehanizacijo. Vsak je opravil svoj del
nalog in na koncu akcije so vsi zadovoljno ugotovili, da so opravili še eno dobro delo in z njim
polepšali okolico lovskega doma. Ob njem se radi ustavljajo sprehajalci, rekreativci in
nabiralci gozdnih sadežev, pa tudi učenci trojiške devetletke in malčki iz vrtca. S podobnimi
akcijami nadaljujejo tudi po vseh lovskih revirjih tega 36 – članskega kolektiva zelene
bratovščine, ki se skrbno pripravlja na praznovanje 70 – letnice delovanja. Slovesnost bo 15.
junija pri lovskem domu v Dobravi. Po končani prenovi so se lotili še sanacija koruznika, ki pa
bo terjal še nekaj dodatnih opravil.

M. Toš
Fotografija: Ekipa »za preže« po končanem delu v Dobravi/Foto: Marjan Toš

Fotografija: Zavzeto delo je rodilo uspeh/Foto: Marjan Toš

Fotografija: Najbolj je bil zadovoljen mojster Dani/Foto: Marjan Toš

Matija (Matko) Hozjan dobil priznanje LZS

Na delovnem srečanju članov Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki so ga
imeli v okviru letnega pristrela pušk risanic, so dokončno sprejeli programsko platformo
praznovanja 70 – letnice ustanovitve tega 36 – članskega kolektiva zelene bratovščine. Poleg
slavnostnega zborovanja s kulturnim programom 15. junija bodo v počastitev okroglega
jubileja in dneva državnosti 22. in 23. junija izvedli še tekmovanje v streljanju na glinaste
golobe za tradicionalni pokal dneva državnosti. Govorili so tudi o skorajšnjem začetku lova
na srnjake in o letošnjem načrtu lovnega turizma.
Na srečanju je starešina LD Dobrava Franc Slekovec podelil spominsko priznanje Lovske
zveze Slovenije (LZS) za štiridesetletno delovanje v lovski organizaciji Matiji Hozjanu. Matija,
ki med lovci sliši na ime Matko, je bil v štirih desetletjih predanega delovanja v zeleni
bratovščini vedno skrbni varuh narave in se je odgovorno zavzemal za ohranitev naravnega
okolja za divjad in ostale prostoživeče vrste. Kot predsednik Nadzornega odbora LD
Dobrava je sodeloval v organih upravljana in bil tudi vodja revirja v Stanetincih. V revirju se
še danes najlepše počuti in vselej najde prijazno besedo za domačine, s katerimi se pogosto
srečuje.

Marjan Toš
Fotografija:
Matija Hozjan (levo) s priznanjem LZS in starešina LD Dobrava Franc Slekovec /Foto: Jure
Toš

Naravni pogoji mali divjadi v Pesniški dolini počasi res ne bodo več omogočali preživetja

Naravovarstveniki in lovci smo tudi to pomlad zaskrbljeni zaradi uničevanja živih mej, mejic
in redkih naravnih remiz. Lovska inšpekcija je v sporočilu za javnost poudarila, da so
ugotovili veliko primerov sekanja zaradi mejic in zarasti ob vodnih kanalih. Več je tudi
primerov kurjenj starega travinja zaradi čiščenja površin. Inšpektorji opozarjajo, da gre za
kršitev določil zakona o divjadi in lovstvu, ki se nanašajo na prepoved nekaterih posegov na
kmetijskih zemljiščih in ob bregovih voda. Zakon o divjadi in lovstvu zaradi varstva in zaščite
biotopov divjadi in tudi mnogih zaščitenih živalskih vrst prepoveduje sekanje, požiganje ali
drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih,
travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1. marcem in 1.
avgustom. Prav tako je prepovedano sekanje zarasti ob vodnih bregovih, čiščenje odvodnih
kanalov in praznjenje vodnih zajetih med omenjenim obdobjem.
Posebno poglavje je tudi letos požiganje suhih travišč z grmovjem vred, zaradi česar izginjajo
pomembne oaze za preživetje mnogih ptic, ježev, podlasic in mikroorganizmov v zemlji. V
lovski organizaciji nismo nikoli zanikali, da ima kmetijstvo pomembno vlogo pri ohranjanju
habitatov, biotske in krajinske raznolikosti. Območja, kot so trajno travinje, območja z nizko
intenzivnostjo pridelave in mozaično strukturo ter območja z ogroženimi vrstami in visoko
biotsko pestrostjo, ki predstavljajo kmetijska območja visoke naravne vrednosti obsegajo v
Sloveniji 300.000 ha. To je dobra polovica vseh kmetijskih zemljišč, ki se večinoma nahajajo
v marginalnih območjih in območjih omejenih za kmetijsko dejavnost. Opuščanje
kmetovanja na teh območjih in zmanjševanje odprtega prostora bi predstavljalo okoljsko
tveganje in potencialno izgubo kulturnih krajin. Zaradi tega je treba ohranjati kmetijsko
dejavnost na teh območjih. Vse v redu in prav, a žal je vse to bolj črka na papirju, kot pa
realno stanje v prostoru. Vsaj v Slovenskih goricah imamo za to trditev dovolj dokazov.
Marjan Toš

Fotografija: Kam naj se zateče divjad?/Foto: Marjan Toš

Fotografija: Še pred dvema letoma je bila mejica, danes je goli jarek/Foto: Marjan Toš

Člani zelene bratovščine skrbijo za čisto in urejeno okolje vse leto – Veliko dela po revirjih

V okviru spomladanskih čistilnih akcij po številnih slovensko goriških občinah so zavihali
rokave tudi člane Lovske družine Dobrava v Slovenskih goricah. Zbrali so se pri lovskem
domu in temeljito očistili njegovo okolico. Pobrali so smeti in odpadke, ki jih kljub košem in
posodam za smeti puščajo sprehajalci in obiskovalci te priljubljene gozdne jase, pokosili
travo, brežine odtočnega jarka in uredili zelenico ob lovskem domu.
Poleg tega so očistili še okolico gospodarskega objekta in strelišča za glinaste golobe ter
velik del gozdnega roba. Za nameček so se lotili tudi obnove visoke preže na travniku pri
domu, ki jo je pošteno najedel zob časa. Obnovili so nosilne stebre in izdelali novo lestev,
tako da bodo lahko izvedli še zaključna dela. V načrtu imajo še popravilo koruznika za
spravilo koruze in nekaj manjših posegov ob poti, ki vodi v Dobravo. Poleg tradicionalne
spomladanske delovne akcije v Dobravi so izvedli še nekaj popravil visokih prež po
posameznih lovskih revirji.
Marjan Toš

Fotografija: Udeleženci delovne akcije pred lovskim domom v Dobravi/Foto: Marjan Toš

Fotografija: Ob 70 – letnici jih čaka tudi nekaj dela na pročelju doma/Foto: Marjan Toš

Fotografija: Dani Hojnik se je lotil opravil na preži/Foto: Marjan Toš

Praznično leto bo v znamenju skrbi za naravo in divjad

Na 70.občnem zboru LD Dobrava v Slovenskih goricah so obravnavali delo tega 36-
članskega kolektiva zelene bratovščine v minulem letu in vnovič opozorili na
nenehno slabšanje življenjskih pogojev za divjad. Starešina LD Dobrava Franc
Slekovec je poudaril, da so dosledno sledili obveznostim iz koncesijske pogodbe in
dvoletnega LNU ter izvajali vse druge naloge, ki izhajajo iz Zakona o divjadi in
lovstvu ter podzakonskih aktov iz tega področja. Ocenil je, da so bile obveznosti v
lovišču v celoti opravljene in da so uredili tudi pravni status zemljišč, na katerih sta
zgrajena lovski dom in gospodarski objekt s pritiklinami. Lovski dom so tudi
legalizirali in pridobili uporabno dovoljenje. Povedal je še, da so dobro sodelovali z
občinama Cerkvenjak in Sv. Trojica, obema šolama in z drugimi društvi ter
organizacijami, še posebej z gasilci. Udeleževali so se delovnih srečanj in občnih
zborov, ki jih je pripravila območna Lovska zveza Maribor. Zahvalil se je vsem
generacijam lovcev, ki so pisali bogato zgodovino tega lovskega kolektiva. Od
tistih, ki so v letih 1972 – 1974 gradili lovski dom so ostali samo še Ignac Senekovič,
Anton Šebart, Branko Kavčič in Božo Slukan.
Kot je povedal gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser, smo že pred dvema letoma
ostali brez poljskih jerebic v Pesniški dolini, številčnost fazanov je na spodnji
meji, se je pa popravilo stanje poljskega zajca. »Naše analize potrjujejo dejstvo, da
brez ustreznih naravnih pogojev in razmer poljskih kur ni mogoče ohraniti. Stabilna je
tudi številčnost divjih rac mlakaric. Intenzivno se je izvajal odstrel lisic, kun in sivih
vran, katerih številčnost je v porastu. Šakal se v lovišču še pojavlja, a očitno v
manjšem številu. Divji prašiči so se sicer občasno pojavili, a škode niso povzročili in
tudi odstrela ni bilo. V zvezi z izgubami srnjadi je treba ponoviti, da so te največje
zaradi povozov, zaradi klateških psov in tudi zaradi uničenja srnskih mladičev v času
košnje. Žal mnogo teh izgub ni evidentiranih, saj nam kmetje o vseh primerih ne
poročajo«. Lani so iz lovišča LD Dobrava odvzeli (odstrel in izgube)113 osebkov
srnjadi, dva jelena damjaka(pobegla iz obore), 73 lisic, 1 jazbeca, 1 kuno zlatico, 5
kun belic, 12 rac mlakaric in 73 sivih vran. Lovov na poljskega zajca in fazana niso
izvajali. Ta ukrep bo veljal tudi letos, je še povedal gospodar LD in dodal, da bodo ob
koncu leta organizirali samo skupni lov na race mlakarice za pobrateno LD Vurmat in

za sosednje LD. Izrazil je zadovoljstvo nad dobrimi rezultati lovnega turizma. Lani
so bili uplenjeni srnjaki z visoko ocenjenimi trofejami, eden celo z zlato medaljo po
kriterijih CIC. To je hkrati odraz skrbnega upravljanja s populacijo srnjadi, ki ostaja
njihova glavna divjad. Lovo čuvajska služba se je zvajala v skladu z zakonodajo in
podzakonskimi akti in da sta jo oba čuvaja opravila neplačano. Vzdrževali so
remizo za malo divjad v Brengovi, ki jo bodo spomladi zasadili v skladu s strokovnimi
navodili. Dolgoročna usmeritev upravljanja z malo divjadjo (zajec, fazan) bo še
naprej pridobivanje zemljišč za remize, ki pa jih je težko dobiti. Tudi LD Dobrava je
prizadel ukrep odvzema zemljišč in njihov prenos na Sklad kmetijskih zemljišč in
gozdov. Sodnih postopkov v zvezi z vračilom se več ne bodo posluževali, pač pa
bodo od SKTG vzeli odvzeti travnik ob lovskem domu v 99 – letni najem.
Občni zbor je pozdravil in lovcem čestital podžupan občine Cerkvenjak Franc Zorko
in se jim zahvalil za varstvo narave in divjadi. Povedal je, da bo praznovanje 70-
letnice LD Dobrava vključeno v program občinskega praznika občine Cerkvenjak.
Lovcem je zaželel, naj bo to leto kljub mnogim obveznostim za njih hkrati praznično.
Lepe želje in čestitke za jubilej je izrekel tudi predstavnik PGD Sv. Trojica Izidor Ploj
in izpostavil, da je sodelovanje lovcev in gasilcev vzorno. Ob koncu so sprejeli še
delovni program s finančnim načrtom za leto 2024 ter se zadržali na krajšem
družabnem srečanju. Mlajši lovci so z zanimanjem prisluhnili še živečim lovskim
legendam, lovcem, ki so povedali marsikaj zanimivega in tudi »lovskega« o bogati
zgodovini LD Dobrava.

Marjan Toš

Fotografije: Utrinki iz 70. občnega zbora LD Dobrava/Foto: Jure Toš

NARAVNO OKOLJE JE BILO PRED SEDMIMI DESETLETJI POVSEM DRUGAČNO

V jubilejnem letu  bodo imeli  2. marca svečani  občni zbor in  15. junija veliko slovesno zborovanje lovcev iz osrednjih Slovenskih goric

Lovska družina (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki šteje 36 članov zelene bratovščine, praznuje letos sedem desetletnico ustanovitve in uspešnega delovanja.  LD se je ob ustanovitvi 20. oktobra leta 1954 imenovala LD Cerkvenjak in je šele leta 1968 dobila zdajšnje ime LD Dobrava v Slovenskih goricah. Njeni ustanovitelji so bili Stanko Pavlas, Anton Ornik, Ernest Mlinarič, Janez Škrobar, Jože Vogrin, Konrad Lovrec, Franc Rojs, Valentin Vogrinec in Vladimir Lorber. Ker pa jih je moralo biti za ustanovitev LD najmanj deset, sta se ustanoviteljem pridružila še Ivan Klobučar in Alojz Ličen. Prvi starešina je bil Stanko Pavlas, tajniška opravila pa je prevzel Ernest Mlinarič, ki je kasneje dalj časa LD tudi vodil. Nihče od ustanoviteljev več ne živi.

Dobravški lovci so si prvi skromni dom uredili v Brengovi pri Cerkvenjaku. Ta hiša še danes stoji. Kasneje so kupili posestvo  v Spodnji Senarski, ki nosi ledinsko ime »Dobrava« in si tam uredili večji in uporabnejši  lovski dom s  prvim streliščem za glinaste golobe. To se je zgodilo leta 1963. Do doma so morali na novo urediti dovozno pot in njegovo okolico. Postal je zbirališče zelene bratovščine in številnih domačinov iz takratnega Gradišča (danes Sv. Trojica) in Cerkvenjaka. Dom je postajal pretesen in ga je začela najedati tudi vlaga, zato so se odločili za zidavo novega. Med leti 1972 – 1974 so ga s prostovoljnim delom članov in s pomočjo prispevkov v obliki lesa od domačinov, tudi slovensko odprli. Društvena dejavnost je bila zelo raznolika, domačini pa se še danes radi spominjajo nekdanjih lovskih veselic, na katerih so postregli s srnjakovim golažem. Njihov lovski dom je bil in ostal kraj druženja domačinov in lovcev. Med vojno leta 1991 je bil pomembna postojanka  slovenskih braniteljev domovine.

Vse  od ustanovitve dalje so lovci namenjali poglavitno skrb varovanju narave in divjadi. Pred sedmimi desetletji so bili naravni pogoji za divjad (zlasti za fazane, poljske jerebice in poljskega zajca) in ostale prostoživeče vrste mnogo prijaznejši in zato se je  sploh  številčnost male divjadi  nenehno večala. Postopoma je naraščalo tudi število srnjadi, ki je postala gospodarsko najbolj pomembna vrsta divjadi. Od samega začetka izvajajo lovni turizem. Sprva so prednjačili italijanski gostje, ki so lovili fazane, poljske jerebice, kljunače in prepelice, nato pa so zaradi drastičnega upadanja številčnosti teh vrst začeli prihajati Nemci in Avstrijci, ki so lovili trofejne srnjake. Po velikih melioracijah v Pesniški dolini  konec 60-tih let minulega stoletja, se je začelo okolje spreminjati in je  že sredi  80-tih let postalo za malo divjad vse manj prijazno. Posledica sprememb v okolju so bile  iz leta v leto  večje in v zadnjih letih že usodne. Najbolj za  poljsko jerebico, ki je že izginila. Zelo redki so fazani in  prepelice, se je pa popravila številčnost zajcev. K temu so pripomogli številni  varovani ukrepi lovcev, med katerimi naj omenimo tudi odpoved lovu na malo divjad.  Imajo zelo stabilno populacijo srnjadi, s katero umno upravljajo. Občasno zaidejo  v lovišče divji prašiči, ki še ne povzročajo škode. Soočajo se tudi s šakali in seveda z lisicami, katere držijo na »kratko«. Ob reki Pesnici in njenem pritoku Drvanja domujejo  race mlakarice, katere tudi lovijo. V lovišču so še jazbeci,  ujede, sive vrane, srake in šoje, vrnila se je veverica in tudi oba kljunača, sloka in kozica. Zadnja leta so se izredno namnožile sive vrane, ki delajo škodo na kmetijah, saj uničujejo senene bale.

LD Dobrava so v njeni sedemdesetletni zgodovini vodili starešine Stanko Pavlas, Ernest Mlinarič, Zdenko Neuvirt, Jože Majcenovič, Vinko Grajfoner, Janko Polanec, Zvonko Paluc, Danilo Petrič, dr. Marjan Toš in Franc Slekovec. Ta je na čelu tega kolektiva zelene bratovščine tudi v prazničnem letu 2024. LD Dobrava je od vsega začetka članica območne Lovske zveze Maribor in lenarškega lovsko-gojitvenega bazena. Dobro sodeluje z drugimi društvi, šolami in organizacijami ter z vsemi kmetovalci  v občinah Cerkvenjak in Sv.. Trojica.  Dolga leta je  pobratena z LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem vrhu.

Marjan Toš

Fotografija:

Lovski dom v Dobravi v zimski preobleki/Foto: Marjan Toš

Zimski čas je za mnoge lovce v Slovenskih goricah najlepši zaradi lova na lisice.
Snežna belina namreč omogoča dobro vidljivost in to je dokazal tudi dolgoletni lovec
in prekaljeni »lisičar« Vlado Steinfelser iz LD Dobrava v Slovenskih goricah. Vlado
ima v svojem revirju Brengova lepo urejene visoke preže, v katerih večkrat prebedi
celo noč in čaka na zvitorepke. Včasih katero upleni, včasih pa ga lisice modro
zaobidejo in se lahko obriše pod nosom. Pred dnevi, ko je sneg prvič pobelil
slovensko goriške griče, travnike in polja, je Vlado na preži v Brengovi vztrajno čakal
že od večera. Zaradi rahle megle je bila nekaj ur vidljivost slaba, potem pa se je
megla razpršila in Vladu se je vztrajnost obrestovala. V nekaj urah je do jutranjega
svita uplenil dve lisici in dva lisjaka. To se ne zgodi pogosto a lovci, kakršen je Vlado,
ki lovišče odlično pozna in spremlja dogajanje v njem vedo, kje je treba čakati
zvitorepke. Teh je v lovišču še vedno preveč in kmetje večkrat bentijo, da jim delajo
škodo v kokošnjakih.
M.T.
Fotografija:
Zvitorepka na snegu v revirju/Foto: Marjan Toš/