Kontakt

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328

GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161

TAJNIK
dr. Zoran Belec
041 657-784

LOVSKI ČUVAJ

Vlado Steinfelser
031 578-161

Jure Toš
041 296 696

GOSPODAR DOMA

Rado Gradišnik
040-201-283

Ivan Turčin
041-882-592

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš 

Iskanje

Vremenska napoved

Živa slika

ziva-slika

 

Jelenjad krmišče

Vir : Litva

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

V PESNIŠKI DOLINI IZGINJAJO (ŠE) ZADNJE OAZE ZA MALO DIVJAD?

Potem ko je mala divjad tudi s pomočjo lovcev in dodatnega zimskega krmljenja preživela dokaj ostro zimo, se ji na pomlad očitno ne obeta nič dobrega. Motorne žage že glasno »pojejo« in na veliko padajo še zadnje naravne remize in grmišča, v katerih si  je lahko mala divjad poiskala mir,trajno zavetišče in prostor za razmnoževanje. Na udaru so znova nižinske lovske družine ( LD ), še zlasti v Pesniški in tudi Ščavniški dolini. Med njimi je tudi LD Dobrava v Slovenskih goricah, ki je letos očitno izgubila še zadnjo oazo za malo divjad v predelu Spodnje  Senarske in Spodnjih Verjan. Na levem bregu stare struge reke Pesnice je ob njivskem  kompleksu, s katerim gospodari lenarški podjetje Žipo padlo vse, drevje in grmišča. Nekaj drevja in neuporabnih grmišč je ostalo le še na desnem bregu ostanka Pesnice ob njivah, s katerimi gospodari ptujska Perutnina. Kako dolgo še?

Preberite več ...

PREDSEDNIKOV SPREJEM OB 110 LETNICI LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE

Sprejem LZS pri predsedniku republike Borutu Pahorju 22.2 2Ob 110-letnici ustanovitve slovenske lovske organizacije je v predsedniški palači v Ljubljani predsednik Republike Slovenije Borut Pahor  sprejel vodstvo Lovske zveze Slovenije (LZS).Ta je ena najstarejših organizacij civilne družbe na Slovenskem ter združuje in povezuje skoraj enaidvajsettisoč slovenskih lovcev. Delegacijo LZS je vodil njen predsednik mag. Lado Bradač.

Predsedniku republike so celovito predstavili delovanje lovske organizacije in njeno naravovarstveno poslanstvo v sodobnem času. Posebno pozornost so namenili aktualnim temam okoli reševanja škod po divjadi in sobivanja z velikimi zvermi, zlasti z volkom in medvedom. Ocenili so, da je treba vsa  odprta vprašanja je treba reševati strpno, v dialogu z vsemi prizadeti deležniki  in  iskati konsenz. Predsednik Pahor je z zanimanjem prisluhnil predstavitvi zbornika Slovenski lovci v vojni za Slovenijo in lovcem izrekel  priznanje za aktivno  vlogo v osamosvojitveni vojni. Posredovali so mu tudi informacije o sodelovanju slovenskih lovcev z zamejskimi lovci na avstrijskem Koroškem in v sosednji Italiji, kar že desetletja  pomaga pri utrjevanju vezi med matičnim narodom in manjšino. Predstavili so mu pobudo za vzpostavitev  inštituta varuha narave in predvideno celovito ureditev novega lovskega centra v Sloveniji.

Predsednik republike Borut Pahor je sprejel častno pokroviteljstvo nad praznovanjem  110-letnice slovenskega lovstva in bo tudi slavnostni govornik na osrednji svečani akademiji  LZS, ki bo v drugi polovici septembra v Sežani.

(mt)

 

Fotografija:

Predstavniki LZS na pogovorih s predsednikom Pahorjem (Foto: Janina Žagar).

ANTON DRUŽOVEC - SEDEMDESETLETNIK

7. januarja 2017 je dopolnil 70 let življenja naš dolgoletni lovski tovariš in funkcionar LD Dobrava v Slovenskih goricah Anton Družovec. V zibelko so ga položili v Spodnjih Verjanah, kjer je tudi preživel otroštvo. Po  osnovni in poklicni šoli ga je pot zanesla v Lenart, kjer si je ustvaril dom in družino. Na domače kraje je ostal zelo navezan in zato se je tudi vključil v LD Dobrava. V njej je opravljal mnoge odgovorne dolžnosti, predvsem pa je znal biti vedno pošten lovec, skrbnik in varuh divjadi in iskren lovski tovariš. Zaradi bolezni zadnje čase redko zahaja v lovišče, je pa še vedno rad v stikih z nami, ki smo veseli njegove lepe besede in prijateljskega stiska roke. Ob visokem življenjskem jubileju želimo dovravški lovci našemu prijatelju Tonetu predvsem veliko zdravja in da bi še rad prihajal med nas.

M.T.

Fotografija:

Anton Družovec v družbi lovskih tovarišev iz revirja Dobrava. (Anton je tretji z leve)

Tone Družovec z lovskimi tovariši iz revirja Dobrava

LOVCI V VOJNI ZA SLOVENIJO

Ob 25-letnici vojne za Slovenijo je Lovska zveza Slovenije izdala zbornik spominov, pričevanj in dokumentov o sodelovanju članov lovske organizacije v vojni za Slovenijo leta 1991. Delo »Slovenski lovci v vojni za Slovenijo« predstavlja dragocen dokument o prispevku članov lovske organizacije v enem ključnih trenutkov novejše narodove zgodovine. Šlo je za posamično odločitev članov kot tudi za kolektivno odločitev organizacije, da bo v duhu domoljubja in pripadnosti domovini ukrepala častno in srčno – ne glede na morebitne posledice takšne odločitve. Slovenski lovci so s tem potrdili eno temeljnih usmeritev svoje organizacije iz njenega najzgodnejšega obdobja, namreč, da bodo poleg varovanja narave skrbeli tudi za narodno usmeritev. Tej odločitvi so številni sledili med narodnoosvobodilnim bojem 1941 – 45 in isti duh je narekoval podobno odločitev leta 1991.  Slovenska lovska organizacija je s tem dejanjem častno in odgovorno sledila plebiscitni odločitvi, sposobnost in srčnost njenih članov pa je pripomogla k organizaciji obrambnih prizadevanj in zanesljivo pripomogla, da je bilo žrtev oboroženih nasprotij tako na eni kot na drugi strani manj kot bi jih morebiti bilo, če bi pasivno stali ob strani in zgolj čakali na razplet dogodkov.  

M.T.

Fotografija:

Zapisano v zborniku ne bo šlo v pozabo...(Marjan Toš)

Urednik zbornika dr. Marjan Toš na predstavitvi knjige

Tečaj iz prve pomoči

20161007 192556
V petek 7.10.2016 smo v lovskem domu organizirali obnovitveni tečaj iz prve pomoči. Predavateljica Suzana Kirbiš nam je strokovno obrazložila in praktično prikazala vse oblike nudenja prve pomoči, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Z željo, da nam tega znanja ne bo potrebno uporabljati.

Božo Slukan

Srečanje s kmetovalci september 2016

DSCN1815


Drugo soboto v septembru smo organizirali tradicionalno srečanje s kmetovalci, s katerimi si v sobivanju delimo naše lovišče. Ob pristni kapljici, okusnem srnjakovem golažu ter dobri glasbi smo si izmenjali marsikatero koristno misel. Ker lovci živimo in delamo z naravo, želimo vedno prisluhniti vsem uporabnikom našega lovišča.

Hvala vsem, ki so pripomogli, da smo srečanje izpeljali. Zahvala gre tudi tudi sponzorju tega srečanja - zavarovalnici Triglav.       

Božo Slukan
    

Strelska ekipa LD Dobrava zopet zmaguje.

DSCN1632Strelska ekipa LD DOBRAVA v postavi : Ivan Bezjak, Vlado Šteinfelser, Dominik Slekovec, Srečko Hojnik, Jure Toš in Vinko Kocuvan so ponovno zmagali na kombinacijskem streljanju LGB Lenart v mesecu maju 2016.
Vlado Šteinfelser je pa postal posamezni zmagovalec te tekme v Lenartu.

Bravo naši strelci in lovski zdravo!

Peter Rajniš 

 

 

 

DSCN1624

Pristrel risanic 2016

DSCN1525

 

Pristrel risanic 2016 v Dobravi!

Lep vetrovni dan, dobra udeležba, še boljši rezultati in veselje je lahko popolno to je razbrati iz skupinske slike.  Zmagovalci se ponavljajo, eni pravijo, če si dober, si dober! Prvo mesto Vlado Šteinfelser 29 krogov, drugo mesto Srečko Hojnik in tretji Franc Slekovec.

Božo Slukan

 

 

 

 

DSCN1522

IGNAC SENEKOVIČ – PETINSEDEMDESETLETNIK

IMG 4147Naš lovski tovariš Ignac Senekovič,   še zadnja lovska legenda Dobrave,  praznuje petinsedemdesetletnico življenja.  Lenartčan, ki je še vedno tudi trojičan, je srčno navezan na kolektiv zelene bratovščine LD Dobrava, v kateri je že od sredine 60-tih let minulega stoletja. Po stažu je zdaj najstarejši član naše LD in je bil učenec generacije Ernesta Mlinariča, Stanka Pavlasa, Karla Vajngerla, Zdenka Neuvirta, Ivana Klobučarja in Jožeta Lovrenčiča. O njih vedno govori z velikim spoštovanjem in se jih zelo rad spominja. Tako kot se rad spominja svojega velikega in nerazdružljivega prijatelja Štefana Duha, pa Milana Dečka, Franca Žmavca in še mnogih drugih, ki so že odlšli v večna lovišča. Ignac Senekovič je bil med graditelji lovskega doma v Dobravi, bil je mentor mnogim mladim lovcem, dober strelec in je  sodeloval  tudi pri tako rekoč vseh opravilih v lovskem revirju Dobrava, katerega je nekaj let tudi uspešno vodil. Ob njegovem visokem življenjskem jubileju mu želimo še veliko  zdravja, osebne sreče in tudi dobrega pogleda. Predvsem pa upamo, da bo še vedno rad prihajal med nas in se z nami družil,  tako v lovskem domu kot tudi v lovišču.

Dragi Ignac, še na mnoga zdrava leta!

M.T.

NA VELKI SLAVILI BENEDIČANI PRED DOBRAVO IN LENARTOM

IMG 1100Na strelišču Lovske družine ( LD ) Velka v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno prvenstvo v lovski strelski kombinaciji za naslove in pokale lenarškega lovsko-gojitvenega bazena ( LGB ).  Na dobro pripravljenem strelišču  se je pomeril0 30 najboljših lovcev – strelcev  iz LD Benedikt, Dobrava, Lenart, Voličina, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih goricah in to v ekipni in posamični konkurenci. Med ekipami je prepričljivo slavila pomlajena ekipa LD Benedikt pred tudi pomlajeno ekipo LD Dobrava in LD Lenart. Četrti so bili gostitelji od Svete Ane, peti lovci iz Voličine in šesti lovci LD Sveti Jurij.  V posamični konkurenci je s precejšnjim naskokom točk zmagal Marjan Perko iz LD Benedikt pred Vilijem Peserlom iz Lenarta in Emilom Valnerjem iz Benedikta. Četrti je bil legendarni in prekaljeni  strelski veteran Ivan Bezjak iz Dobrave, peti Branko Lončarič iz Benedikta, šesti Vinko Kocuvan iz Dobrave, sedmi  Jure Toš iz Dobrave, osmi Aleksander Bolšec iz Svete Ane, deveti Drago Korošec iz Lenarta in deseti  Ignac Breznik  iz Svete Ane. V  posamični konkurenci – golobi je zmagal Branko Lončarič iz Benedikta (14) pred Juretom Tošem iz Dobrave (14) in Marjanom Perkom iz Benedikta (13), v posamični konkurenci –krogla Mk pa je zmagal Aleksander Bolšec iz Svete Ane (170) pred Marjanom Perkom iz Benedikta (168) in Ignacem Breznikom iz Svete Ane (166). Tekmovanje je zgledno organizirala LD Sveta Ana pod vodstvom starešine in hkrati tudi predsednika lenarškega LGB  Marjana Krambergerja.

M.T.

IMG 1092 IMG 1098

 

GNEZDENJE KANJE

Kanja odspredajWKanja, Buteo buteo, (Linnaeus, 1758)

Trenutno smo v času gnezdenja ptic in med njimi je tudi KANJA, kateri bom danes namenil nekaj besed in slik.
Prav danes bom tudi na naši strani postavil povezavo z dvema kamerama teh lepih ptic v naravi. Vabljeni, da si jih v živo ogledate in pri tem uživate.

http://pontu.eenet.ee/player/hiireviu.html
http://pontu.eenet.ee/player/hiireviu2.html

Vsi vemo, da je Kanja zelo pomembna v našem habitatu in ustvarja pomembno ravnovesje v naravi.
Seveda je zaščitena vrsta ptic! 

vir: www.gnezdilnice.si
 
Status: stalnica, klatež in zimski gost
Velikost: 49 do 55 cm, masa 600 – 1200 g, razpon peruti 110 – 130 cm
Posebnost: naša najštevičnejša ujeda
Značilna barva: rjavo belo lisasta in pasasta, rumene noge in voščenica, samec in samica se po barvi perja ne razlikujeta. Kanja se pojavlja v velikem spektru barvnih različic, od skoraj popolnoma bele do izrazito temno rjave barve.
Spolna dvoličnost: samica je večja od samca
Značilna oblika: med letom so lepo vidne velike in široke peruti ter kratek rep
Značilno vedenje: v sončnem vremenu med iskanjem plena krožno jadra v termičnih stebrih nad pokrajino
Razširjenost: splošna
Habitat:, polja in redki gozdovi. Gostih sestojev iglavcev in visokogorja se izogiba.
Čas gnezdenja: april, maj, junij, julij
Gnezdišče: vrhovi visokih dreves
Gnezdo: veliko ploščato gnezdo je zgrajeno 20 do 25 metrov visoko, narejeno iz vej in dračja, postlano s travo mahom, dlako in listjem
Jajca: umazano bela s sivo rjavimi lisami, velikost 55/44 mm
Leglo: 1 leglo, 2 do 3 jajca
Prehrana: poljske in gozdne miši, voluharji, krti, podgane, žabe, male ptice in mali plazilci, deževniki, pozimi na cesti povožene živali. V zimskem času ji lahko uredimo krmišče na polju, kamor nosimo poginulo domačo perutnino in zajce, klavne odpadke ter na cesti povožene mačke.
Komentar: Kanja se v hudih zimah pojavlja ob krmilnicah postavljene na robu podeželjskih naselij. Visoka snežna odeja in nizke temperature kanji preprečujejo lov malih talnih sesalcev na odprtih kmetijskih površinah kjer sicer živi. H krmilnicam jo pritegne vrvež ptic, pri katerih se nadeja ulova. Kanja ni specializirana za lov malih ptic pevk, za kaj takega je prevelika in prepočasna. V veliki množini ptic, ki se zbirajo okoli krmilnic, se pogosto znajde kakšna oslabela ali ranjena ptica, katero z malo sreče kanja lahko ujame. Ker kanja ni plenilec malih ptic pevk, se jo le te ne bojijo preveč, na hitro se ji ognejo in nemoteno obiskujejo krmilnico. Če imamo poleg klasične krmilnice na vejah sadnega in okrasnega drevja obešene kose živalske maščobe se bo kanja hranila na maščobi in se za ostale ptice ne bo kaj prida zmenila. Kanjo zaradi njene velikosti in gracioznosti hitro opazimo in takoj postane predmet naše pozornosti.
Ogroženost: vsesplošna kemizacija kmetijstva, krivolov in cestni promet
Fotografije: Wikipedia
Kanja jadra wiki Kanja jajcaSB
 
Peter Rajniš