Na strelišču Strelskega društva (SD) Osek v Slovenskih goricah, ki ga vodi predsednik Vlado
Steinfelser, je bilo tradicionalno novoletno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Udeležila
se ga je velika množica strelcev iz vse Slovenije, kar je vnovič potrdilo izjemno zanimanje za to
strelsko prireditev, ki je vselaj na drugi dan novega leta. Žal so mnogo tekmovanja željnih
obiskovalcev morali zavrniti, saj sicer tekmovanja ne bi mogli pravočasno zaključiti, nam je
povedal Vlado Steinfelser. V ekipni konkureci je slavilo Strelsko društvo (SD) Vitomarci pred
ekipo gostiteljev iz SD Osek in tekmovalci iz Lovske družine (LD) Lenart.Na četrto mesto se je
uvrstilo prekmursko SD Kaliber in na peto SD Velka. V posamični konkureci je prepričljivo
zmagal in osvojil novoletni pokal Marko Perko iz SD Osek,drugi je bil Bojan Lešnik iz LD Duplek in
tretji Alojz Majcen iz SD Vitomarci.

(mt)

Fotografija:
Vlado Steinfelser: »Zanimanje za strelska tekmovanja je vse večje«/Foto: Marjan Toš

Živali so sicer prilagojene na zimo z menjavo letne dlake z zimsko, tolšča, ki jo pridobijo v jesenskih mesecih, pa jim pomaga prebroditi mrzel del leta. Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi je čim manj gibanja in nepotrebnega porabljanja energije, zato se umakne v tako imenovana prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebuje predvsem mir. Prav zato je pomembno, da se kot souporabniki življenjskega prostora živali zavedamo, da divjad vsako vznemirjanje moti in jo lahko tudi smrtno ogrozi.

Ob tem je še posebej treba opozoriti na pogosto izpuščanje psov s povodcev, kar lahko poseže v življenjski prostor divjadi, še posebno, če jo psi začnejo preganjati, divjad pa se v visokem snegu že sicer težko giblje. Pomanjkanje hrane, izguba dodatne energije zaradi mraza in še dodatno zaradi bega so za divjad lahko usodni, saj živali težko nadomestijo izgubljeno energijo. Oslabele živali pa postanejo še lažji plen, lahko zbolijo in nenazadnje shirajo.

V zaostrenih zimskih okoliščinah za divjad ustrezno poskrbijo tako lovski čuvaji oziroma zaposleni v loviščih s posebnim pomenom, kot tudi lovci iz lovskih družin v preostalih loviščih. V obdobju, ko primanjkuje hrane, divjad uporablja krmišča, na katerih je krmljenje dovoljeno le lovcem, za kar so strokovno usposobljeni. Zato velja posebno opozorilo vsem, ki niso člani lovskih organizacij, naj ne poskušajo sami zalagati krmišč ali krmiti divjadi na neprimernih mestih oziroma v bližini človeških bivališč. To strokovno opravilo je treba prepustiti lovcem, saj lahko z nepravilnim krmljenjem divjadi povzročimo več škode kot koristi.

Divjad pozimi torej še posebej potrebuje mir, zato je ne ogrožajmo z neprimernim ravnanjem in posegi v njeno življenjsko okolje.

Spoštujmo gozd in njegove prebivalce!

Odgovorna institucija:Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 zapisal : urednik

V IMENU BOGINJE DIANE, ZA LOVSKO ČAST IN POŠTENJE.....

LD Dobrava v Slovenskih goricah je zaradi velikega upadnja številčnosti male divjadi letos
skupne jesenske love močno omejila. Izvedli so le dva in in sicer enega v okviru sodelovanja s
sosednjo LD Vitomarci v Smolincih in drugega v Čagoni zaradi krsta lovskega z elenca Petra
Zorka. Lovu na fazane so se povsem odpovedali, na vsakem lovu so upenili le po enega dolguhca
in to je bilo tudi vse. Zvitorepke so se jim na obeh lovih srečno izmuznile.
Lov v Čagoni so tamkajšnji revirni lovci pod vodstvom Ivana Ljubeca dobro pripravili in izvedli.
Po krajšem lovu, ki je bil bolj sprehod skozi revir, so se zbrali na zadnjem pogonu v Čebelarskem
domu v Čagoni, kjer so opravili lovski krst po starem običaju. Na zatožno klop so posadili
zelenca Petra Zorka, ki je letos opravil lovski izpit. Tožilec Matija Matko Hozjan ga je obtožil
hudih kaznivih dejanj, med drugm celo hipnotiziranja modre sove. Njegov odvetnik Vlado
Steinfelser pa ga je branil in izpostavul Petrovo skrb za naravo in divjad. Na koncu je sodni
senat, ko je slišal še izvedensko mnenje psihiatra doc. dr. Ivana Turčina, kateri ga je temeljito
pregledal, vendarle pretehtal dokaze in ugotovl, da je zelenec vreden članstva v zeleni
bratovščini. Naložili so mu nekaj kazni, potem pa ga je starešina LD Dobrava Franc Slekovec
krstil: »V imenu boginje Diane za lovsko čast in poštenje, v imenu zelene brtoščine puške
pravično nošenje in v imenu zbrane lovske družbe LD Dobrava složno življenje«. Mladi lovec, ki
ga je bilo pred strogim senatom kar malo strah in je občasno prejel po nekaj zdravilnih
»baldrijanovih kapljic«, je za kone obreda prejel lepo spominsko krstno palico, na katero so se
mu podpisali vsi udeleženci tega starega običaja, ki ga skrbno negujejo tudi v LD Dobrava.
Sledilo je še krajše družabno srečanje, z zdravicami novemu polnopravnemu članu (z levo roko
seveda), s katerim se konča ta običaj.
Za konec letošnje sezone bo LD Dobrava organizirala samo še krajši skupni lov na race mlakarice
v Spodnji Senarski v revirju Dobrava in s tem sezono končala. Izvajajo še love na srne in
mladiče, saj morajo izpolniti letni načrt odstrela, kot jim je bil določen.

M.T.
Fotografije:
1.V pričakovanju lova zbor v Čagoni, zelenec Peter Zorko je prvi na levi v drugi vrsti/Foto/
Marjan Toš...

2. Pozdrav lovini pri čebelarskem domu, kjer se je zelenec nekam skril.../Foto: Marjan Toš

3. Zelenec ob zajcu/Foto: Marjan Toš

4. Zelenec pred sodnim enatom pričakuje krst, ki ga je izvedel starešina Franc Slekovec/Foto:
Jure Toš

Jesen v svojih pisanih barvah je čudovita, še posebej jutra, ko se zdani. Pred dnevi sem se v popolni temi povzpel na prežo št. 14 (ob Drvanji).  Počasi se je pričelo svitati in dan je bil na pohodu. Še posebej ga je naznanilo sonce. Čudovito jutro, čeprav nisem videl srnjadi, pa tudi zvitorepke ne, ki sem si najbolj želel. Počasi sem zlezel po lestvi, začutil trdna tla pod nogami in se namenil mimo njive s koruzo, ko sem zagledal rov, ki je vodil iz iz koruze po nabrežini proti Drvanji. Je bi to bober, ki sem ga opazil pred časom ali jazbec? Kaj o tem misliš ti, moj lovski tovariš?

Prispevek in slike pripravil :
Danilo Muršec

V Slovenskih goricah je skupnih lovov iz leta v leto manj, ponekod pa so jih že skoraj ukinili.

Počasi se začenjajo skupni jesenski lovi na divjad. A kot vse kaže, se nadaljuje trend upadnja
njihovega števila, saj zlasti v nižinskih loviščih, med katere spadajo tudi Slovenske gorice, male
divjadi za lov več ni. Le tu in tam še pade kakšen dolgouhec ali redek fazan, več uspeha je z
odstrelom zvitorepk. Za lov so tako zanimive vrste samo še raca mlakarica, siva vrana, sraka
šoja in šakal. Nekdanji skupni jesenski lovi so tako le še oblika druženja in predvsem obujanja
spominov na čase, ko na primer v lenarški Čretni uplenili tudi po 300 fazanov in več na enem
lovu. Podobno je bilo tudi v drugih LD v zdajšnjem lenarškem lovsko-gojitvenem bazenu. Včasih
so lovi trajali tudi ves dan.
Lovska zveza Slovenije je pred začetkm lovov izdala strokovno navodilo o njihovi izvedbi. Za
izvedbo skupinskih lovov je odgovoren lovovodja, ki lov pripravi in izvede. Vsi udeleženci
skupinskega lova moramo upoštevati navodila lovovodje, saj se v nasprotnem primeru lahko lov
izkaže za neuspešen in celo nevaren. Zaradi varnosti naj gonjači nosijo signalne telovnike in/ali
odsevne trakove na klobukih, tako da so dobro vidni tudi na daljše razdalje.
Eden drugega, pa brez zamer, opozarjajmo na nepravilnosti. Opozoril ni nikoli preveč! Ne
pozabimo, da se nesreče lahko zgodijo ne le na lovu, ampak tudi na poti v lovišče, pri vrnitvi ali
doma pri čiščenju in spravljanju orožja. Ob uporabi lovskega orožja se moramo vedno zavedati,
da je lahko zgolj trenutek neprevidnosti dovolj, da drugim ali sebi povzročimo hude rane ali celo
smrt. Naša dolžnost je skrbeti za dosledno upoštevanje pravil varnega ravnanja z lovskim
orožjem.

Marjan Toš

Fotografija: Družnje lovcev iz Vurmata in Dobrave je le še obujanje lepih spominov/Foto:

Marjan Toš

Bogato izročilo slovenske lovske kulture in njena vpetost v kulturno dediščino

Lovska zveza Maribor že več desetletij vlaga veliko truda in sredstev v popularizacijo in širjenje
lovske kulture v slovenskem prostoru. Letos jim je bila že tretjič zaupana organizacija Srečanja
lovskih pevskih zborov in rogistov, katero je že 48. po vrsti. Srečanja potekajo vsako leto v
drugem kraju že od leta 1973.
Letošni sloveski lovski kulturni danse bo zgodil v Športnem centru strelišča Gaj pri Pragerskem
3. septembra ob 15.00. Ob tej priložnosti do štakerski lovci predstavili lovsko kulturo v širšem
kontekstu, ne samo njenega pevskega oz. glasbenega izročila in tradicije. Zaradi tega so
prireditev poimenovali »PRAZNIK LOVSKE KULTURE IN LOVSKEGA STRELSTVA«. Na njej se
bodo predstavili lovski ustvarjalci s področja: rezbarstva, fotografije, preparatorstva in še kaj. V
kulturnem delu bo sodelovalo 19 skupin lovskih rogistov, 13 lovskih pevskih zborov, glasbena
skupina Cantare in dramski igralec Bojan Maroševič z monokomedijo Toneta Partljiča »Naj
ostane med nami«. Zaradi velikega števila nastopajočih, so združili pevce v en zbor. V njem bo
nastopilo več kot 170 pevcev in v skupnih nastopih bodo zadonele lovske melodije iz več kot
130 lovskih rogov. Prireditev je mednarodnega značaja, saj bodo sodelovali tudi pevski zbori in
rogisti iz sosednjih držav.

Marjan Toš

Slovenski lovci podpisujejo evropsko peticijo za zaščito lovskih interesov v EU

Lovska zveza Slovenije (LZS) , ki kot krovna organizacija povezuje in združuje okoli 21-tisoč
slovenskih lovcev, je podprla prizadevanja Združenja zvez za ov in varstvu narave v Evropski
uniji, da naj se ne zmanjšuje vloga in pomen lovstva i se zoper organizirao lovstvo na stari celini
vodi negativna kampanja v javnosti. LZS poudarja, da imajo odločitve, ki jih glede lovstva in
varstva narave sprejemajo bruseljski odločevalci velik vpliv tudi na Slovenijo. Znano je namreč,
da je kar 80 odstotkov zakonodaje s področja lovstva in naravovarstva za države članice EU
sprejetih na ravni institucij Evropske unije in to celo za zaprtimi vrati, kar je tudi za slovenske
lovce povsem nesprejemljivo.
Zato je LZS javno podprla odgovor združejna FACE zoper takšen način odločanja in njegov
odgovor na vedno več težav, s katerimi se lovci soočajo v vsej Evropi. Te pa so: življenjsko
okolje divjadi, upravljanje z velikimi zvermi, lovska kultura posameznih držav in pobude lovcev
za ohranjanje narave so ogroženi zaradi odločitev evropske politike. Takšen, a na srečo
neuspešen primer, je bil predlog prepovedi lovstva in ribištva na 10 % površine Evropske unije.
Medtem, ko se v Evropi soočamo s številnimi izzivi, ki jih je potrebno rešiti, nekateri bruseljski
odločevalci ostajajo osredotočeni na nepotrebno omejevanje lovskih praks. “Bruseljskim
odločevalcem sporočamo, da naj sodelujejo z lovci in ne proti nam,” je ob začetku javne
kampanje povedal Torbjörn Larsson, predsednik Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v
Evropski uniji (FACE). To združenje zastopa interese 7 milijonov evropskih lovcev, tudi
slovenskih. LZSi je članica združenja FACE že od leta 1993. Njen predsednik mag. Lado Bradač
je zato vse slovenske lovce javno pozval, naj podpišejo peticijo združenja FACE zoper grožnje
proti legitimnim interesom evropskih lovcev v državah, članicah EU.. “Za vsakega slovenskega
lovca je pomembno, da si vzame nekaj sekund časa in podpiše peticijo”, je med drugim poudaril
predsednik LZS Lado Bradač. Slovenski lovci omenjeno peticijo že množično podpisujejo.
(mt)

Fotografija: Slovenski lovci podpirajo FACE

Fotografija: Divjad povsod izgublja življenjski prostor

Župan občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa je k sodelovanju na letošnjem občinskem
prazniku TrojicaFest 2022 povabil tudi Lovsko družino (LD) Dobrava v Slovenskih goricah. To je bilo za
lovce, ki s trojiško občino in z županom dobro sodelujejo, veliko priznanje, saj so dobili priložnost, da
javno predstavijo bogato in razvejano dejavnost lovske organizacije.

Pripravili so raznoliko promocijsko gradivo, pri čemer sta LD Dobrava izdatno pomagali tako območna
Lovska zveza (LZ) Maribor kot tudi Lovska zveza Slovenije, ki sta prispevali različne brošure, letake,
zloženke, knjige, urnike, veliko izvodov revije Lovec in druge literature z lovsko tematiko. Še posebej
bogato je bilo gradivo za mlade obiskovalce, ki so najraje posegali po kartah Črni peter in igri Spomin,
mnogi pa so si za novo šolsko leto nabrali urnike in kemične svinčnike z logotipi LZ Maribor in LZS.
Poleg tega se je delegacija LD Dobrava udeležila osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku in bila med
gosti deležna prijaznega sprejema. Štiri večere so na stojnici predstavniki LD Dobrava obiskovalcem
pojasnjevali vlogo sodobnega lovstva in jim predstavili ukrepe za preprečevaje škode po divjadi. Tej
tematiki so še posebej prisluhnili, saj je to območje kmetijsko in kmetje se velikokrat soočajo s škodo po
srnjadi v vinogradih in na nekaterih kmetijskih kulturah, zlasti na fižolu in pri nekateri zelenjavi.
Promocija lovstva in lovske organizacije pri Sv. Trojici je lepo uspela, sploh, ker je bilo štiridnevno
praznovanje občinskega praznika množično obiskano. Zato je bil namen dosežen in prihodnje leto bodo
promocijo zastavili še bolj celovito in bogato, usmerjeno zlasti na mlajše obiskovalce, saj je tudi župan
David Klobasa ocenil, da bodo morali lovci več narediti za pomlajevanje njihovih vrst.
Kmetje so z dejavnostjo lovske organizacije zadovoljni, predlagali so le nekoliko večji odstrel srnjadi in
lisic, saj je te divjadi po njihovih ocenah preveč. Obžalujejo pa, da zelo redko videvajo fazane in zajce,
medtem ko poljskih jerebic in prepelic na tem območju že nekaj časa ni več.

Fotografija:

Na stojnici LD Dobrava. Foto: arhiv LD Dobrava
(mt)

SAMOSKRBA IN DOMAČA HRANA DA – TODA RES ZA VSAKO CENO?


V Sloveniji se soočamo z zaraščenostjo kmetijske pokrajine, to je že dolgo znano. A ni povsod
enako in zato se tudi v lovski organizaciji ne strinja(m)jo s posploševanji.. Hkrati pa poznamo
tudi evropske prakse, po katerih države subvencionirajo obratne procese, tam, kjer se res ne
izplača pridelovati, pustijo, da ostanejo majhne remize, žive meje, mejice za ptice,
mikroorganizmi,za poljske kure in druge vrste divjadi. Takšnih primerov poznam iz sosednje
Avstrije, Slovaške in tudi iz Češke, največ iz Moravske. Očitno tam iščejo vsaj minimalno
ekološko ravnovesje, ki ni na škodo urejenim kmetijskim površinam za pridelavo kakovostne
hrane in hkrati ne ogroža krajinske pestrosti s floro in favno. Krajinska pestrost daje urejeni
kmetijski pokrajini značilno podobo in to bi lahko dosegli tudi v Sloveniji. Zakaj pa ne?
Tam, kjer ni zaraščanja, naj ostane vsaj nekaj kritja za malo divjad.
Ker že dolga leta spremljam razmere v Pesniški dolini in v dolinah njenih pritokov (deloma tudi
v Ščavniški dolini), kjer zaraščenosti kmetijskih zemljišč praktično ni, srčno upam, da v okviru
tega ukrepa odprave zaračenosti v teh predelih ne bo padla še zadnja remiza, mejica ali rob
melioracijskega jarka. Zemljišča so v tem delu Slovenije lepo obdelana, tako rekoč do zadnjega
koščka rodovitne zemlje, melioracijski jarki so očiščeni, redno se kosijo in tudi ob stari strugi
reke Pesnice v Sp.Senarski je še vedno nekaj vrb in drugega drevja in grmičevja, v katerem se tu
in tam še skrije kakšen fazan. V dobršnem delu Pesniške doline in v dolinah njenih pritokov
(zlasti Drvanje in Ročice) je slika identična. Remiz, mejic in grmišč ni več, kar je izgubljeno, je
izgubljeno. In pri tem sploh ne gre zgolj ali samo za vste, ki so v interesu ohranitve zaradi lovske
organizacje( je pa prijetno slišati vprašanje kmeta, zakaj se nič več ne oglašajo prepelice - ker jih
ni več). Lovska organizacija je že dolgo nemočna in nema opazovalka procesov. Lov je v tem
delu Slovenskih goric izgubljen in tudi poljske kure v omenjenih dolinah bodo samo še del
zgodovine in lovske nostalgije.Tu pomoči ni več in s tem se je treba sprijazniti.

2. Preprečevanje zaraščenosti za povečanje samooskrbe s hrano

Moram pošteno zapisati, da osebno podpiram večjo samooskrbo Slovenije s kvalitetno domačo
hrano. Možnosti imamo še precej, tudi ukrep odpravljanja zaraščenosti je sprejemljiv. Sploh
tam, kjer je zaraščenost velika in kjer bi po njeni sanaciji dobili dobre površine za pridelavo
hrane.  Zato podpiram pobude, da se vsega ne meče v isti koš,saj se bo odpravljanje zaraščanja
bojda izvajalo z agromelioracijskimi deli, kot so krčenje grmovja in dreves, izravnava zemljišča in
odstranitev kamnitih osamelcev. Podpora tem ukrepom bo dodeljena samo za tiste površine,
na katerih so bila dejansko opravljena agromelioracijska dela. Če bo v praksi res tako, potem
lahko vsaj upamo, da bo kakšen osamelec za malo divjad ostal in da bo tudi kakšen
nepomembni melioracijski jarek ostal rahlo zaraščen. Verjetno krajinarji, naravovarstveniki,
ornitologi, ribiči in ostali ne bomo stali križem rok in bomo vsaj kaj vprašali in predlagali. Takšen
je vsaj moj osebni pogled na to tematiko, ki ga seveda kot laik nikomur ne vsiljujem. Zgolj javno
razmišljam..

Ustavimo zaraščanje, a pustimo vsaj nekaj življenja.
Nisem kmet, sem pa končal strokovno izobraževaje v lovstvu in tudi univerzitetni študij
geografije z nekaj malega ekologije, zato mi ne more biti vseeno, ali bomo pestro slovensko
naravno krajino spremenili v enolični svet in z nekaterimi ukrepi postopoma /spremembe se ne
bodo zgodile čez noč/, uničili mnoge oblike življenja. Kolikor jih že nismo! Mar si res lahko v
imenu samooskrbe nekdo zdaj lasti odločanje o izbiri, kaj sme in kaj ne sme živeti in ki bo z
nesmiselnim uničevanjem življenja na koncu uničil še samega sebe – človeka torej? Res bi bilo
treba pogledati obe medalji in pred posegi upoštevati vso specifiko Slovenije, kot majhne, a
krajinsko neverjetno pestre in raznolike dežele, s še vedno bogato floro in favno. In za konec –
ne želim biti zloben, a poznam primere, da se mnoge kmetijske površine za silo uredijo samo
zato, da lastniki dobijo evropske subvencije. A to je že druga tema.

Marjan Toš
Fotografija:
Kaj naj se v tem delu doline Drvanje še poseka, da ne bo zaraščeno?/Foto: Marjan Toš

3
Fotografija: Majhen predel v Čagoni, ki se je zarasel in v katerem je našla svoj prostor tudi
divjad. Kako dolgo še? /Foto: Marjan Toš