Humanitarna pomoč lovskih organizacij lovcem in LD na poplavljenih območjih

Avgustovske uničujoče poplave, ki so povzročile veliko materialno škodo, so hudo prizadele tudi številne Lovske družine (LD) in lovce na Koroškem, v Savinjski dolini in na Gorenjskem. Lovska zveza Slovenije (LZS) se je kot nevladna naravovarstvena organizacija takoj odzvala klicu na pomoč. Upravni odbor LZS je obravnaval predloge ukrepov za pomoč lovcem in LD in na izredni
seji sprejel predloge Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Zelenega sklada o takojšnji pomoči LD in lovcem in sicer tako, se neuporabljena sredstva poameznih komisij namenijo za humanitarno pomoč. Sklepi so bili soglsno potrjeni in tako kot po lanskoletnem požaru na Krasu bodo sedaj slovenski lovci pomagali še svojim tovarišem na območjih, ki so jih prizadele avgustovske poplave. Tovarištvo in solidarnost v zeleni bratovšini pač ostajata veliki vrednoti.
Na osnovi sklepov Upravnega odbora je Lovska zveza Slovenije za odpravo posledic poplav prerazporedila znesek 25.000 EUR iz rezervnega sklada in znesek 5.000 EUR iz postavke financiranja Strokovne službe LZS in iz postavke delovanje o organov in delovnih teles. Upravni odbor LZS je sprejel tudi sklep, s katerim je pozval vse članice LZS, torej Lovske družine, ki v poplavah niso utrpele škode, da za odpravo posledic poplav donirajo finančna sredstva v
skladu s svojimi zmožnostmi. Če jim finančne razmere to dopuščajo, priporočajo LD, da donirajo znesek 10 EUR po članu..
Poleg tega je LZS odprla posebni račun, na katerem se bodo zbirala finančna srdstva, ki jih bodo za odpravo posledic poplav prispevali lovci kot posamezniki, območne Lovske zveze in druga društva ter organizacije, ki so člani LZS.

Marjan Toš
Fotografija: Poplave in plazovi so odnesli tudi marsikatero lovsko prežo/Foto: Marjan Toš

Zg. Polskava
Trak za novi prapor je pripela tudi LD Dobrava v Slovenskih goricah

Mariborski lovski kinologi so na poligonu za šolanje psov v Zg. Polskavi slovesno razvili novi
društveni prapor in odprli novo brunarico. Ob tej priložnsti so tudi uradno odprli moderni
poligon za šolanje psov. Slovesnosti so so poleg praporščakov lovskih družin (LD) mariborske
lovske zveze (LZ) na čelu z njenim predsednikom Marjanom Gselmanom, udeležili tudi
predstavniki lovsko-kinoloških društev Celje, Ptuj – Ormož, Koroška in Društva ljubiteljev
ptičarjev Slovenije. Med gosti je bil tudi župan občine Rače – Fram Samo Rajšp in edini še živeči
ustanovni član LKD Maribor Milan Krajnc iz LD Duplek, ki je sodeloval na ustanovni skupščini
društva davnega 8. junija 1979. Množico lovcev in kinologov je nagovoril in pozdravil
predsednik Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor Zdravko Brezovšek in se javno posebej
zahvalil darovalcem žebljičkov in trakov za novi prapor. Skupaj so zbrali kar 95 žebljičkov in 38
trakov. Novi prapor je ob zvokih mariborskih lovskih rogistov razvil predsednik LKD Zdravko
Brezovšek in ga izročil v varstvo praporščaku Milanu Peharju. Po razvitju prapora so slovesno
odprli tudi novo brunarico na poligonu za šolanje psov in pripravili družabno srečanje v velikem
prireditvenem šotoru.
M.T.

Fotografija:

Novi prapor so slovesno pričakali praporščaki štajerskih LD/Foto: Marjan Toš

Po osmih letih premora se je 1. septembra začela vnovična izvedba genetskega
monitoringa medveda. Izvajali ga bodo lovci, ki bodo na terenu zbirali neinvazivne genetske
vzorce, ki jih je najlažje pridobiti iz medvedjih iztrebkov. Rjavi medved je vrsta, ki zadnja leta v
družbi povzroča precejšen razdor in je pogosto vir sporov. Upravljavske odločitve so pod
nenehnim drobnogledom javnosti in v nedavni preteklosti tudi pereča tema na upravnem
sodišču. Poznavanje številčnosti medveda je osnova za ustrezno upravljanje s to zavarovano
vrsto. Zgolj s pomočjo genetskih analiz lahko individualno prepoznamo medvede na podlagi
njihovih iztrebkov, tako da bomo lahko preprosto prešteli, koliko različnih medvedov smo
zaznali. Cilj ponovnega ‘štetja’ medvedov je torej postavitev trdnih temeljev za strokovno
utemeljeno upravljanje s to vrsto. Kot je povedal Tilen Hvala, svetovalec za projektno delo pri
Lovski zvezi Slovenije (LZS), so prejšnji mesec organizirali deset delavnic za lovske družine, ki so
vključene v monitoring medveda. Nanje je prišlo več kot 330 lovcev iz nekaj več kot 150
lovskih družin. Na delavnicah so se udeleženci seznanili z novostmi pri vzorčenju in prejeli
potrebne materiale, ki so jih nato razdelili zainteresiranim lovcem v svojih lovskih družinah.
M.T.

Fotografija:
Utrinek s prve delavnice o izvedbi monitoringa v Mostu na Soči/arhiv LZS/

Slovenski lovci so še vedno ponosni na svoj dom v Ljubljani, ki so ga sami kupili

Lovska zveza Slovenije je javno povabila zainteresirane ponudnike k oddaji zavezujoče ponudv
be za izdelavo PZI dokumentacije za izvedbo začasnih parkirišč v času gradnje za delavce in
ostale sodelujoče v projektu na parc. št. 800/5, k.o. Spodnje Koseze. LZS je že lani pridobila
pravnomočno in dokončno gradbeno dovoljenje na zemljiščih, ki so v lasti Lovske zveze
Slovenije in imajo vse dodatke, skladno z veljavno zakonodajo. To pomeni, da je bila
pravnoformalno prižgana zelena luč za izgradnjo Nacionalnega lovskega centra Zlatorog v
Lukovici. Gradnja naj bi se izvedla v dveh fazah, najprej nacionalni lovski center, v drugi fazi pa
še lovski muzej.
Poimenovanje NLC Lukovica v NLC Zlatorog je sicer simbolično in hkrati trajna ohranitev
spomina na zdajšnji dom slovenskih lovcev Zlatorog v Ljubljani na Župančičevi ulici 9. Vila, v
kateri že desetletja domuje LZS, naj bi se prodala in s tako pridobljenii sredstvi bi lahko začeli
gradnjo NLC Zlatorog v Lukovici. V bodočem slovenskem lovskem centru (če in ko ga bo LZS
uspela zgraditi in urediti), naj bi poleg redne dejavnosti LZS izvajali tudi številne izobraževalne
programe in strokovno usposabljali člane lovskih organizacij. Posebna pozornost naj bi bila
namenjena kulturnim in promocijskim dogodkom ter predstavitvam dosežkov slovenskega
lovstva. Dodana vrednost NLC Zlatorog bi bil tudi moderniziran in posodobljen slovenski lovski
muzej.

Marjan Toš

Fotografija:
Kdaj bo na tem zemljišču v Lukovici zgrajen NLC Zlatorog? /foto: Urša Kmetec, arhiv LZS/

Hrvaška je obvestila Komisijo in države članice o potrditvi afriške prašičje kuge (APK) pri divji
svinji na območju Karlovške županije, so sporočili iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in
varstvo rastlin

Bolezen so potrdili pri povoženi divji svinji na območju občine Rakovica v Karlovški županiji.
Primer je le 20 kilometrov oddaljen od meje z Bosno in Hercegovino ter približno 50 kilometrov
od meje s Slovenijo. Skupno je Hrvaška do sedaj prijavila 74 izbruhov APK, od tega 2 pri divjih
prašičih. UVHVV Republike Slovenije zato ponovno opozarja na dosledno izvajanje biovarnostnih
ukrepov, kot je to določeno z Zakonom o nujnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih
(Uradni list, RS, št. 200/2020).Lovce pozivajo, da se ne odpravljajo na lov na drugo divjad na
območje z omejitvami, saj to predstavlja veliko tveganje za vnos bolezni v Slovenijo.
Posebna pozornost lovcev mora biti usmerjena na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji
divjih prašičev.Tisti, ki so tudi imetnik domačih prašičev, morajo po lovu oziroma stiku z divjimi
prašiči obleko in obutev zamenjati in razkužiti, preden pridejo v stik z domačimi prašiči. Lovci, ki
se vračajo z lovnega turzma na Hrvaškem, naj ne prinašajo domov izdelkov, vključno z lovskimi
trofejami, ki niso ustrezno obdelane. To priporočilo velja tudi za surovine in živila z območij,
kjer veljajo omejitve zaradi afriške prašičje kuge ( APK ). Treba je dosledno spoštovati vsa
navodila, je še sporočila Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo živil Slovenije. Očitno
se je APK že zelo približala naši državi, zato mora biti pozornost vseh pristojnih služb in lovskih
organizacij tolio večja. Vse slovenske lovske družine (LD) imajo v zvezi s tem jasna navodila in
elaborate, kar velja tudi za LD iz lenaškega lovsko-gojitvenega območja oz. za celotno
slovenskogoriško lovsko-upravljalsko območje.
Marjan Toš

Fotografija: APK grozi tudi divjim prašičem v Sloveniji /arhiv Marjana Toša/

V zeleni bratovščini je že dolgo znano, da nobenemu lovcu  trofeja ne sme biti najpomembnejši cilj.Ti časi so že zdavnaj minili, zdaj so v ospredju naravovarstvene naloge, brez katerih ni uspešnega gospodarjenja z divjadjo.Močne trofeje pa  so seveda  dober pokazatelj stanja populacij divjadi v lovišču. Teh načel se dobro zavedajo  tudi v Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah. Letošnjega maja se jim je boginja Diana na veliko nsmejala, saj je lovski gost iz sosednje Avstrije  Gilbert Eferl uplenil srnjaka, katerga rogovje je bilo po veljavnih standardih Mednarodnega sveta za lovsto in ohranitev divjadi (C.I.C) ocenjeno s 131  točkami in je prejelo zlato medaljo. Kot je povedal gospodar  LD Vlado Steinfelser, je to po več kot četrt stoletja vnovična  zlata nedalja za srnjakovo rogovje v tej LD, v kateri s srnjadjo skrbno gospodarijo. Vsako leto uplenijo kakšnega srnjaka z bronasto ali srebrno medaljo. Avstrijski lovec, ki že dolga leta zahaja v revirje te LD, n iskrival navdušenja. Na lovu ga je spremljal  domači lovec Peter Rajniš, ki svoj revir Brengova odlično pozna in je »zlatega« srnjaka dalj časa opazoval ter ocenjeval. Videvali so ga še drugi lovci in vsi so menili, da je kapitalni srnjak s trofejo, ki bi lahko bila deležna zlate medalje. In očitno se niso zmotili.

M.T.

Fotografija:

Gilbert Eferl z zlato medaljo za  srnjakovo trofejo iz Dobrave/Marjan Toš

VLADO STEINFELSER IZ DOBRAVE VNOVIČ BAZENSKI PRVAK
V ekipni konkurenci najboljša LD Benedikt pred LD Dobrava in LD Lenart

V organizaciji Lovske družine (LD) Lenart v Slovenskih goricah je bilo na strelišču Strelskega
društva Osek tradicionalno prvenstvo v lovski kombinaciji za pokale Lovsko-gojitvenega bazena
(LGB ) Lenart za leto 2023. V posamični in ekipni konkurenci so se pomerili lovski strelci iz LD
Benedikt, Dobrava v Slovenskih goricah, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij in Voličina. Vse ueležence zelo
dobro pripravlejne strelske prireditve je nagovoril in pozdravil namestnik starešine LD Lenart
Drago Korošec in jim zaželel mirno roko in oster pogled.
V ekipni konkurenci je zmagala LD Benedikt (Branko Lončarič, Marjan Perko, David Trojner, Emil
Walner in Samo Harl) pred ekipo LD Dobrava v Slovenskih goricah (Vlado Steinfelser, Ivan
Turčin, Dominik Slekovec, Jure Toš in Ivan Bezjak) in LD Lenart (Žan Ornik, Jože Perko, Drago
Korošec, Matej Bračič in Vili Peserl). Četrto mesto je osvojila LD Sv. Jurij ( bila je med favoriti za
zmago), peto mesto so osvojili strelci LD Voličina in šesto mesto ekipa LD Sv. Ana.
V posamični konkurenci je po pričakovanju slavil večkratni prvak lenarškega LGB v lovski
kombinaciji Vlado Steinfelser iz LD Dobrava in osvojil novi naslov prvaka LGB Lenart za leto
2023. Na drugo mesto se je uvrstil mladi in obetavni strelec Žan Ornik iz LD Lenart in na tretje
mesto izkušeni tekmovalec Marjan Perko iz LD Benedikt. Četrti je bil Matej Bračič iz LD Lenart
in peti Milan Bauman iz LD Sv. Jurij. Kot na vseh tekovanjih je nekaterim favoritom letos v Oseku
nekoliko spodletelo, a so bili na koncu tekmovanja vsi zadovoljni. Pokale najboljšim je v imenu
organizatorja prvenstva podelil namestnik starešine LD Lenart Drago Korošec in se jim zahvalil
za športno merjenje moči. Prireditev je privabila tudi lepo število gledalcev, ki so uživali v
spremljanju napetih bojev zlasti pri streljanju na glinaste golobe. V tej disciplini so se najbolje
odrezali Žan Ornik, Marjan Perko, Milan Bauman, Jure Toš, Ivan Turčin in Branko Lončarič, ki so
vsi zadeli po 18 globov od 20.

Marjan Toš
Fotografije:
1.Zmagovita ekipa LD Benedikt /Foto: Jure Toš

2. Prvak lenarškega LGB za leto 2023 Vlado Steinfelser (v sredini) iz LD Dobrava/Foto: Jure Toš

3. Ekipa LD Dobrava je za borih 10 točk zgrešila naslov ekipnega prvakaLGB/ Foto: Marjan
Toš/

Lovni turizem uspešno izvaja tudi LD Dobrava v Slovenskih goricah

S prvim majem se je z lovom na srnjake začela letošnja lovna sezona. V slovenskih loviščih je
srnjad gospodarsko najvažnejša in najštevilčnejša vrsta divjadi. Tuji lovci že od nekdaj radi
prihajajo tudi v štajerske lovske revirje, na Pohorje, na Kozjak in seveda v Slovenske gorice.
Med njimi je še vedno največ Avstrijcev in Nemcev, prihajajo pa tudi Italijani, Belgijci in v
manjšem številu lovci iz nekaterih drugih zahodno evropskih držav. V lovišče LD Dobrava
zadnja leta prihajajo v glavnem gostje iz sosednje Avstrije, ki lovijo trofejne srnjake. Med njimi
so gostje, ki že leta in leta redno prihajajo v ta del Slovenskih goric, saj so zadovoljni z
vodenjem in tudi z dobrimi trofejami. Izkupiček od lovnega turizma je pomemben del
financiranja dejavnosti LD Dobrava. Število srnjakov, ki so namenjeni tujim gostom, je vsako
leto omejeno.
Lovni turizem ima na Slovenskem dolgo tradicijo in je tudi cenovno (še) konkurenčen in to
kljub bogati ponudbi vzhodnoevropskih držav, zlasti Madžarske, Romunije, Poljske, Bolgarije, pa
tudi Srbije in Hrvaške. V skladu s predpisi lahko tuji lovci lovijo samo v spremstvu domačih
vodnikov, ki so običajno lovski čuvaji ali drugi izkušeni lovci – praktiki, ki poznajo razmere v
loviščih. Lovski turisti ostajajo pri nas več dni in se zanimajo tudi za našo kulinariko, za kulturno
in naravno dediščino. Zato je v mnogih okoljih lovni turizem del celovite turistične ponudbe. Ni
zgolj vir dohodka za lovske družine in za lovišča s posebnim namenom, pač pa tudi za hotelirje,
gostince in druge nosilce turistične ponudbe.
M.T.

Fotografija:
Lovec Peter Rajniš z lovskim gostom iz Avstrije ob uplenjenem močnem trofejnem srnjaku

Kot vodno žival so njegovo meso uživali v času posta

Bobra le redko vidimo, veliko prej opazimo sledi njegove prisotnosti.  Njegova najbolj
prepoznavna lastnost je sploščen rep. Bober je bil v 18. stoletju iz naših krajev iztrebljen zaradi
prekomernega lova zaradi kože, mesa in bobrovine. Njegov kožuh so uporabljali za izdelavo
klobučevine. Ker gre za vodno žival, so njegovo meso uporabljali v času posta. Posamezni bobri
so se ohranili le ponekod v srednji in severni Evropi. V 90 – letih minulega stoletja so bobre iz
Bavarske ponovno naselili na Hrvaškem, od koder so se razširili tudi nazaj v Slovenijo in jih
danes najdemo ob reki Muri, Dravi, Savi in Krki s pritoki.
Že lep čas domujejo tudi ob reki Ščavnici s pritoki in seveda ob reki Pesnici s pritoki Globovnica,
Velka in Drvanja. Velika kolonija bobrov je ob mokrišču Globovnice na zahodnem robu mesta
Lenart in ob Trojiškem jezeru.Potem ko so lani v jeseni reko Drvanjo v Zg. Verjanah temeljito
očistili in posekali večino obvodnega rastja, so bili vaščani zelo zaskrbljeni, saj so bili ponosni na
kolonijo bobrov. Ker je nekaj grmovja vendarle ostalo, je bilo to očito dovolj, da se je bober vrnil
v Drvanjo in da vaščani vnovič lahko opazujejo ostanke njegovih večernih pojedin. Bober je
izključen rastlinojed, ki si hrano večinoma išče v 20-metrskem obvodnem pasu. Hrani se s skorjo, listi in
poganjki različnih lesnatih rastlin (vrbe, topoli, jelše …) pa tudi z zelišči in vodnimi rastlinami. Podira
lahko velika drevesa s premerom več kot 1 m, vendar raje izbira manjša, saj tako lažje doseže drobne
vejice z listi. Ob pomanjkanju obrežne vegetacije zaide tudi na polja, travnike in v sadovnjake.

Marjan Toš

Fotografija: Bobri so se po pol leta vrnili v Drvanjo/Foto: Marjan Toš

Člani zelene bratovščine so tudi letos sodelovali pri čiščenju okolja
LOVCI TEMELJITO POČISTILI DOBRAVO

V čistilne akcije, ki so minuli konec tedna potekale v številnih slovenskogoriških občinah in
krajih, so se aktivno vključili tudi člani zelene bratovščin. Tako so se lovci iz Lovske družine (LD)
Dobrava v Slovenskih goricah lotili temeljitega čiščenja okolice lovskega doma sredi Dobrave.
Ker jim je drevje ob robu gozda začelo kaziti izgled so se po predhodni odobritvi pristojnega
gozdarja odločili za posek. Uporabni les so deponirali za odvoz in prodajo, vse ostale ostanke
podrtega drevja pa so pospravili in travnik ob lovskem domu in gospodarskem objektu povem
očistili in pograbljali. S posekom drevja za gospodarskim objektom s hladilnico so trajno rešili
objekt pred vlago, saj se je drevje ob njem preveč razbohotilo. Prav tako so lepo očistili priročno
strelišče za preizkus pušk risanic, ki bo odslej omogočalo boljše pogoje za izvedbo pristrela
pušk. Lovci so bili ob koncu akcije zadovoljni, saj so z marljivim delom opravili vse, kar je bilo za
letošnje čiščenje in urejaje Dobrave predvideno. Zdaj čakajo še na gramoziranje ceste od vhoda
v Dobravo do lovskega doma, katerega bo izvedla občina Sv. Trojica, s katero lovci dobro
sodelujejo.

(mt)
1.Fotografija: Dobravški lovci po končani delovni akciji/Foto: Jure Toš

2.Fotografija:Dela ni manjkalo

3. Fotografija: Kratek odmor med delom je bil dobrodošel