Svečana prireditev na Vurmatu se je pričela v nedeljo dne 18.06.2017 ob 13.00 uri. Povabila smo se udeležili tudi lovci LD Dobrava in sicer v kar lepem številu na čelu s starešino Slekovec Francem. Povedati je potrebno, da je takšna prireditev oziroma visoki jubilej za ljudi iz Kobanskega velik ponos in prav vsaka kmetija ima nekaj skupnega z lovci. Tako je na prireditev prispelo zelo veliko število domačih lovcev, lovskih prijateljev, lastnikov zemljišč na tem območju in seveda mnogo drugih organizacij, kar je za takšno prireditev seveda jasno. Samo prireditev so naši lovski prijatelji iz Vurmata res skrbno in dobro pripravili, saj je celoten dogodek potekal na zavidljivo visokem in zelo dobrem lovskem nivoju. Nasmejali smo se tudi raznim skečem, pozorno prisluhnili vsem govorom ter se zabavali ob glasovih domače harmonike. Kot sem omenil, moram še enkrat pohvaliti naše prijatelje, saj je bil program res pestro in dobro postavljen. Vsekakor vam še enkrat zaželimo vse lepo in dobro v prihodnjosti lovskega dela in druženja.

Peter Rajniš

Še nekaj slik iz prireditve:

Letos mineva 40 let od podpisa listine o pobratenju LD Vurmat in LD Dobrava. Listina  o pobratenju je bila v dveh enakih izvodih podpisana 11. septembra 1977 na slovesnosti ob 30-letnici ustanovitve LD Vurmat. Vsaka LD je  prejela svoj izvod, vsebina listine pa je  sledeča:

»Člani zelene bratovščine Dobrave iz Slovenskih goric in Vurmata na Kozjaku smo navezali prijateljske stike, se začeli obiskovati v lovskih revirjih in utrjevati lovsko tovarištvo. Enotni, da je sodelovanje obeh lovskih družin koristno za vse člane, pa smo se letos samoupravno odločili podpisati listino O POBRATENJU obeh lovskih družin.

Narava in divjad sta nas združili, zato naj bo pobratenje primer tovariškega sodelovanja, gojitve, varovanja narave in lovsko pravilnega streljanja. Izraža naj se v najrazličnejših oblikah in s tem prispeva h krepitvi medsebojnega sodelovanja lovcev in občanov Dobrave v Slovenskih goricah in Vurmata na Kozjaku«.

Listino sta podpisala starešina LD Vurmat Maks Ozvald in starešina LD Dobrava Ernest Mlinarič. Leta 2004 pa je bila vnovič podpisana posebna listina o prijateljstvu in sodelovanju med tema dvema LD, ki sta jo podpisala starešina LD Vurmat Zoran Lakožič in starešina LD Dobrava Zvonko Paluc.Z njo se je vnovič okrepilo medsebojno sodelovanje, ki je bilo sredi 90-tih let minulega stoletja za nekaj časa skoraj prekinjeno. Zdaj poteka zgledno v zadovoljstvo obeh kolektivov zelene bratovščine.

M.T.

V lovskem revirju Osek v LD Dobrava v Slovenskih goricah lovci razpolagamo s sedmimi solnicami. Izdelovanje solnic in polaganje soli sodi že vrsto let med meni najljubša lovska opravila. Še posebej, kadar se tega lahko udeležita tudi lovca iz revirja, Arnold in  Rado. Na ta način skupaj opravimo planirano nalogo, ogled lovišča ter izmenjamo informacije in mnenja med seboj, pa tudi z domačini radi pokramljamo. Ti se največkrat potožijo zaradi »aboha« in lisic.

Iz dolgoletnih lovskih izkušenj delim mišljenje, da so lastniki zemljišč strpni oziroma prizanesljivi do škode od divjadi, saj te največkrat ne prijavljajo, oziroma  jo prijavljajo šele, ko preseže razumno mejo. Kot vodja lovskega revirja lastnike zemljišč običajno »potolažim« z repelentom ARBIN, odstrelom lisice, s prijazno besedo s pojasnilom, da je »aboh« v Sloveniji popolnoma zaščiten in kakšna je pot za morebitno uveljavljanje škode.

Velikokrat strokovnjaki poudarjajo, da želimo ohraniti kulturno krajino z visoko stopnjo biotske pestrosti, obenem pa povečati prehransko varnost države in da bi bilo najbolje, da bi upravljanje z divjadjo potekalo z enakopravnim dialogom vseh, ki jih divjad zadeva. Povsem soglašam, a  zavedati se moramo, da sta strateško povečanje samooskrbe s hrano in velika številčnost divjadi nasprotna si činitelja, dokazano v vsakodnevni praksi.

Ljudje se običajno veselimo napredka, novih pridobitev, ki nam olajšujejo življenje. A vsaka stvar ima tudi drugo plat medalje, tisto, za katero običajno rečemo »to pa ne bo dobro«.

Skozi lovski revir Osek v LD Dobrava v Slovenskih goricah poteka občinska cesta, ki na severu povezuje asfaltno cesto Sveta Trojica – Cerkvenjak – Gornja Radgona z avtocesto Maribor - Lendava na južnem delu. Predvsem med tednom je po sedanji cesti v jutranjem in popoldanskem času povečan promet, pa tudi precejšnje hitrosti vozil beležimo, saj se  nekaterim zelo mudi, verjetno na delo. V letnem času se jim pridružijo tudi oblaki prahu, ki so jih bili domačini, živeči v bližini ceste »zelo veseli«.

V matični lovski družini, LD Dobrava v Slovenskih goricah, smo zaključili z nižinskim lovom na polovici decembra, zato sem bil neizmerno vesel klica lovskega prijatelja Petra. Tako nekako je dejal: »jutri zjutraj, na Štefanovo, greva z očetom na lov v pobrateno LD VURMAT na Duh na Ostrem vrhu. A bi šel z nama, te »pobereva« v Mariboru ob 6.45?« Ni mi bilo treba reči dvakrat, kajti lov v pobrateni LD je drugačen od našega nižinskega. Doživljam ga skoraj kot misterioznega, saj si popolnoma sam na stojišču, v širnem gozdu, v kakšni globeli, kar nekaj ur, dokler vodnik  ne pride pote.

Potem ko je mala divjad tudi s pomočjo lovcev in dodatnega zimskega krmljenja preživela dokaj ostro zimo, se ji na pomlad očitno ne obeta nič dobrega. Motorne žage že glasno »pojejo« in na veliko padajo še zadnje naravne remize in grmišča, v katerih si  je lahko mala divjad poiskala mir,trajno zavetišče in prostor za razmnoževanje. Na udaru so znova nižinske lovske družine ( LD ), še zlasti v Pesniški in tudi Ščavniški dolini. Med njimi je tudi LD Dobrava v Slovenskih goricah, ki je letos očitno izgubila še zadnjo oazo za malo divjad v predelu Spodnje  Senarske in Spodnjih Verjan. Na levem bregu stare struge reke Pesnice je ob njivskem  kompleksu, s katerim gospodari lenarški podjetje Žipo padlo vse, drevje in grmišča. Nekaj drevja in neuporabnih grmišč je ostalo le še na desnem bregu ostanka Pesnice ob njivah, s katerimi gospodari ptujska Perutnina. Kako dolgo še?

Ob 110-letnici ustanovitve slovenske lovske organizacije je v predsedniški palači v Ljubljani predsednik Republike Slovenije Borut Pahor  sprejel vodstvo Lovske zveze Slovenije (LZS).Ta je ena najstarejših organizacij civilne družbe na Slovenskem ter združuje in povezuje skoraj enaidvajsettisoč slovenskih lovcev. Delegacijo LZS je vodil njen predsednik mag. Lado Bradač.

Predsedniku republike so celovito predstavili delovanje lovske organizacije in njeno naravovarstveno poslanstvo v sodobnem času. Posebno pozornost so namenili aktualnim temam okoli reševanja škod po divjadi in sobivanja z velikimi zvermi, zlasti z volkom in medvedom. Ocenili so, da je treba vsa  odprta vprašanja je treba reševati strpno, v dialogu z vsemi prizadeti deležniki  in  iskati konsenz. Predsednik Pahor je z zanimanjem prisluhnil predstavitvi zbornika Slovenski lovci v vojni za Slovenijo in lovcem izrekel  priznanje za aktivno  vlogo v osamosvojitveni vojni. Posredovali so mu tudi informacije o sodelovanju slovenskih lovcev z zamejskimi lovci na avstrijskem Koroškem in v sosednji Italiji, kar že desetletja  pomaga pri utrjevanju vezi med matičnim narodom in manjšino. Predstavili so mu pobudo za vzpostavitev  inštituta varuha narave in predvideno celovito ureditev novega lovskega centra v Sloveniji.

Predsednik republike Borut Pahor je sprejel častno pokroviteljstvo nad praznovanjem  110-letnice slovenskega lovstva in bo tudi slavnostni govornik na osrednji svečani akademiji  LZS, ki bo v drugi polovici septembra v Sežani.

(mt)

Fotografija:

Predstavniki LZS na pogovorih s predsednikom Pahorjem (Foto: Janina Žagar).

7. januarja 2017 je dopolnil 70 let življenja naš dolgoletni lovski tovariš in funkcionar LD Dobrava v Slovenskih goricah Anton Družovec. V zibelko so ga položili v Spodnjih Verjanah, kjer je tudi preživel otroštvo. Po  osnovni in poklicni šoli ga je pot zanesla v Lenart, kjer si je ustvaril dom in družino. Na domače kraje je ostal zelo navezan in zato se je tudi vključil v LD Dobrava. V njej je opravljal mnoge odgovorne dolžnosti, predvsem pa je znal biti vedno pošten lovec, skrbnik in varuh divjadi in iskren lovski tovariš. Zaradi bolezni zadnje čase redko zahaja v lovišče, je pa še vedno rad v stikih z nami, ki smo veseli njegove lepe besede in prijateljskega stiska roke. Ob visokem življenjskem jubileju želimo dovravški lovci našemu prijatelju Tonetu predvsem veliko zdravja in da bi še rad prihajal med nas.

M.T.

Fotografija:

Anton Družovec v družbi lovskih tovarišev iz revirja Dobrava. (Anton je tretji z leve)

Ob 25-letnici vojne za Slovenijo je Lovska zveza Slovenije izdala zbornik spominov, pričevanj in dokumentov o sodelovanju članov lovske organizacije v vojni za Slovenijo leta 1991. Delo »Slovenski lovci v vojni za Slovenijo« predstavlja dragocen dokument o prispevku članov lovske organizacije v enem ključnih trenutkov novejše narodove zgodovine. Šlo je za posamično odločitev članov kot tudi za kolektivno odločitev organizacije, da bo v duhu domoljubja in pripadnosti domovini ukrepala častno in srčno – ne glede na morebitne posledice takšne odločitve. Slovenski lovci so s tem potrdili eno temeljnih usmeritev svoje organizacije iz njenega najzgodnejšega obdobja, namreč, da bodo poleg varovanja narave skrbeli tudi za narodno usmeritev. Tej odločitvi so številni sledili med narodnoosvobodilnim bojem 1941 – 45 in isti duh je narekoval podobno odločitev leta 1991.  Slovenska lovska organizacija je s tem dejanjem častno in odgovorno sledila plebiscitni odločitvi, sposobnost in srčnost njenih članov pa je pripomogla k organizaciji obrambnih prizadevanj in zanesljivo pripomogla, da je bilo žrtev oboroženih nasprotij tako na eni kot na drugi strani manj kot bi jih morebiti bilo, če bi pasivno stali ob strani in zgolj čakali na razplet dogodkov.  

M.T.

Fotografija:

Zapisano v zborniku ne bo šlo v pozabo...(Marjan Toš)