Prijetno srečanje kmetov in lovcev v Dobravi za novo sožitje in sodelovanje
KMETJE ZASKRBLJENI ZARADI ŠAKALA IN IZGINJANJA POLJSKE DIVJADI, KI JE VEČ NE
VIDEVAJO
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Pri lovskem domu v Dobravi je bilo tradicionalno letno srečanje članov zelene bratovščine
Lovske družine (LD) Dobrava s kmetovalci in drugimi lastniki zemljišč in gozdov na območju te
LD. V sproščenem vzdušju so ob okusnem srnjakovem golažu, ki ga je pripravil lovski kulinarični
mojster Vlado Steinfelser, kramljali o mnogih odprtih vprašanjih. Kmetje nimajo pripomb zaradi
škod po divjadi, saj lovci izvajajo številne prevetivne ukrepe, da do njih ne bi prišlo. Zaskrbljeni
so zaradi upadanja male, poljske divjadi, ki je na travnikih in poljih skoraj ne vidijo več. Zelo
resno pa so opozorili lovce na pojav šakala, ki ga srečujejo tako rekoč po celotnem lovišču te LD
v osrčju Slovenskih goric. Včasih se pribižajo celo kmečkim dvoriščem. Kmetje so menili, da bi
morala država s svojimi pristojnimi organi poskrbeti za lovno dobo te vrste divjadi, ki se je k
nam priselili iz Balkana. Če lovne dobre kmalu ne bo, bodo posledice prenamnožitve šakala
občutne. Kmetje so izrazili zadovoljstvo nad urejenostjo lovskega doma in okolice, pohvalili pa
so tudi odnos lovcev do narave nasploh. Udeležence srečanja je pozdravil tudi starešina LD
Dobrava Franc Slekovec.

(mt)

Fotografije: Utrinki iz srečaNja v Dobravi ( Foto: Jure Toš)

Mala divjad vse bolj izgublja tla pod nogami
MED BRENGOVO IN VERJANAMI LE ŠE ZA PREŽIVETJE?

V Štajercu smo že pred časom pisali o vse slabših naravnih pogojih za ohranitev male, poljske
divjadi. Nekdanji vetrobranski pasovi med melioriranimi površinami v srednjem delu Pesniške
doline, remize in redka grmišča počasi,a zanesljivo izginjajo v pozabo. S tem pa mala divjad
resnično izgublja tla pod nogami in izginja iz narave, saj enostavno nima več primernega
življenjskega okolja. Kljub mnogim opozorilom članov zelene bratovčine, da naj se vendarle
ohrani vsaj nekaj življenjskega prostora za poljske kure (fazane, jerebice in prepelice), so te tako
rekoč pred izumrtjem. Nič ne pomaga zvoniti po toči, potem, ko zlasti spomladi padajo grmišča
in še zadnje remize, treba bi bilo zaustaviti te procese že pred njihovo izvedbo. Spomladi se ni
samo sekalo, pač pa marsije tudi požigalo suho travo in grmičevje, tako da so izginile še zadnje
oaze za poljsko divjad.
Nekaj zavetja te divje živali najdejo ob obraščenih vodotokih, predvsem melioracijskih jarkih. A
glej ga zlomka, tudi tam počasi ne bodo mogle preživeti, saj se jih vse bolj čisti. Lovci
opozarjajo, da bi vsaj nekaj zelenega rastja s kakšnim drevesom ali manjšim grmiščem lahko
ostalo. Ne zahtevajo nemogoče, pač pa vsaj kanček razumevanja tistih, ki upravljajo s
prostorom. Drži, da je treba skrbeti za urejenost vodotokov ( pa se res skrbi zanje, kot bi se
moralo?) in da so potrebna lepo urejena polja, ki dajejo pridelek. A hkrati drži tudi opozorilo, da
je treba pustiti pri življenju čim bolj pester živalski svet. Za ilustracijo naj navedemo, da je bila
poljska jerebica od nekdaj naravni zaveznik kmeta. Sploh v časih, ko je na naših poljih
prevladovalo žito in ne velikanski kompleksi monokulturnih nasadov koruze. A nič ne pomagajo
krokodilje solze za časi, ki se nikoli več ne bodo vrnili, saj se kolo razvoja neverjetno hitro vrti
naprej. Razvoja pač ni mogoče zaustaviti, pravijo lovci in dodajajo, da bi lahko z nekaj več
zavesti, da med živo naravo spadajo tudi prosto živeče divje živali, te ogrožene vrste ohranili.
Za ilustracijo - pred nedavnim smo nemo opazovali čiščenje melioracijskega jarka med
Brengovo in Verjanami v Pesniški dolini. Že res, da je bil poseg potreben, a lahko bi bil nekoliko
»milejši« in tudi v dobro divjih živali.

(mt)
Fotografija: Očiščen del melioracijskega jarkamed Brengovo in Verjanami ne obeta nič
dobrega za poljsko divjad ( Foto: Marjan Toš)

Na strelišču Lovske družine Dobrava v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno tekmovanje v
streljanju na glinaste golobe za prestižni pokal državnosti 2019. V vročem sončnem vremenu se
je pomerilo veliko strelcev iz vse Slovenije, ki so tekmovali ekipni n posamični konkurenci.
Ekipno je slavilo Strelsko društvo Osek pred Lovsko družino Juršinci in LD Vurmat iz Sv Duha na
Ostrem vrhu.V posamični konkurenci je v disciplini športni stav zmagal Davorin Toš iz Trnovske
Vasi pred domačinom Dominikom Slekovcem iz Dobrave in Vladom Šiškom iz Negove. Tudi v
disciplini lovski stav je v močni konkurenci zmagal Davorin Toš iz Trnovske Vasi pred Slavkom
Gorencem iz Vidma ob Ščavnici in Dominikom Slekovcem iz Dobrave.V lovskem stavu so se
pomerili tudi številni lovski veterani, najmirnejšo roko pa je imel mlajši od bratov Marhold
Danilo iz Kungote, ki je slavil pred drugovrščenim starejšim bratom Andrejem Marholdom in
tretjeuvrščenim Vladom Steinfelserjem iz Dobrave. Organizatorje je presenetil izredno dober
obisk, ki je po besedah predsednika komisije za strelstvo Srečka Hojnika v LD Dobrava presegel vsa
pričakovanja.

M.T.
Fotografije: Za strelske mojstre ni ovir....
Jožetovo ostro oko
Ekipa LD Vurmat »pri delu« na srelišču v Dobravi( vse foto: Marjan Toš

                    Vsi zmagovalci Dobrave 2019 ( Foto: Franc Slekovec)

Kot vsako prvo nedeljo v mesecu smo se 2. junija udeležili lovskega posveta. Prisotnih nas je bilo 11. Druženje je potekalo v tovariškem vzdušju v pripravi na strelsko prireditev konec meseca. Jedače in pijače ni manjkalo, saj je Vladko Šteinfelser prejšnji mesec dopolnil 60 let. Lahko bi nas bilo tudi več, saj je rednih članov LD 35.

Zapisal tajnik LD Zoran Belec

Foto obiskovalka z družino na igralih

Vlado Steinfelser suvereno pometel s konkurenco in postal bazenski prvak za leto 2019

Na strelišču v Oseku v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno  strelsko tekmovanje v lovski kombinaciji za Lovske družine (LD) iz lenarškega lovsko-gojitvenega  bazena (LGB). Nastopilo je 6 ekip s 30 strelci, ki so se pomerili v disciplini glinasti golobi in malokaliberska (MK) puška. V ekipni konkurenci je po pričakovanju in prepričljivo zmagala LD Dobrava ( Vlado Steinfelser, Ivan Turčin, Dominik Slekovec, Ivan Bezjak in Jure Toš), ki je zbrala skupaj 1618,44 točk. Na drugo mesto se je uvrstila LD Benedikt s 1544,46 točkami in na tretje LD Sveti Jurij, ki je zbrala 1510,83 točk. V posamični konkurenci je  vnovič suvereno  slavil Vlado Steinfelser iz LD Dobrava (376,95 točk) in postal prvak lenarškega LGB za leto 2019. Na drugo mesto se je uvrstil Marjan Perko iz LD Benedikt (359,62) in na tretje Milan Bauman iz LD Sveti Jurij (350,29). Tekmovanje v Oseku je zgledno organizirala LD Sveti Jurij pod vodstvom starešine Franca Krivca.

M.T.
Fotografije:
Zmagovalna ekipa  s predstavniki oranizatorjev iz LD Sv. Jurij (Foto: Jure Toš)
Vlado Steinfelser  ne pozna poraza in je vnovič bazenski prvak lenarškega LGB (Foto: Jure Toš)
Zmagovalci v posamični konkurenci na čelu z Vladom Steinfelserjem (v sredini) (Foto: Jure Toš)

Mogočno je stala preža št. 3 v Plojevi dolini, na mestu, ki je omogočalo pogled na vse štiri strani sveta. Veliko lepega smo doživeli lovci sedeč na njej. Času je kljubovala, ker smo jo redno obnavljali. Pred leti mi je bil pri obnovi v pomoč soimenjak Danilo, nazadnje, bilo je pred tremi leti, pa Peter, Rado in Ivo. Sem koga pozabil omeniti? Bil je čudovit dan, "zabeljen" z lovskim humorjem in dobro malico. Znamo, znamo, če "vkup" stopimo!

Pa so prihrumeli vetrovi, močnejši od stabilnosti preže in znašla se je na tleh. Ni je več, ker sva z Zoranom nemudoma poskrbela za odstranitev, v izogib morebitnim posnetkom v kakšnih medijih in neljubimi komentarji o nas, lovcih. V veliko pomoč nama je bil Plojev Jože in njegov traktor. In sedaj? Čakamo na Zvonka PALUC-a, da bo postavil novo, sodobno, že v tem mesecu. Se že veselim novih užitkov, sedenja na njej in opazovanja naše čudovite narave in živali.

Danilo MURŠEC

Fotografije : Danilo Muršec

Dan je bil čudovit in zvoki iz narave kjer živim, me že nekaj dni vabijo v gozd. Odpravil sem se na obhod po domačem revirju. Za ljubitelje narave je takšen spomladanski dan vreden veliko, saj sem se domov vrnil prežet s svežo energijo, idejami za delo v revirju ter z lovskim načrtom za to leto. Omenim lahko, da smo v preteklem vikendu lovci lovske družine Dobrava v slovenskih goricah imeli tako imenovan posvet lovcev, kjer smo si zadali načrte in obdelali analitiko tega leta. Novo vodstvo naše lovske družine nam je namenilo nekaj dobrih in pomembnih stavkov, predvsem novi gospodar je zastavil in predstavil politiko gospodarjenja z divjadjo v našem okolju. Povedati moram, da sem bil zelo zadovoljen z nagovorom novega gospodarja našim lovcem in ugotovil, kako pomembna so druženja, sestava in načrtovanje našega dela v naravi in načrtovanje ostalih pomembnih nalog za naše prelepo okolje.
Po ogledu okolice in mojega revirja sem ugotovil, da pretiranega dela in obnov v samem revirju ne bo, saj smo vsa pretekla leta zelo lepo in načrtno skrbeli za vse lovske objekte v naravi. Predvsem bo potrebno požagati odvečne veje pri krmiščih, morebiti malo sanirati in ojačati visoke lovske preže in začeti skrbno opazovati stalež divjadi v revirju. Namreč za nas lovce je sedaj pomemben čas, saj večina živali, ptic ter ostale populacije že ima mladiče oziroma se intenzivno pripravlja na ta dogodek. V našem revirju veliko pozornosti namenjamo času, v katerem srne polegajo mladiče. Namreč velika nevarnost v času poleganja mladičev srn je takratna prva košnja kmetov kakor tudi nevarnost, ki jim preti od njihovih naravnih sovražnikov , kot je lisica oziroma šakal. Res je, da ne moremo vplivati na naravo in prekiniti naravnega pojava zakona močnejšega in prehranjevalne verige. Ampak v tem času poskušamo čim več mladičev opazovanjem (monitoringom) in zbiranjem podatkov kje se zadržujejo, obvarovati njihova življenja.
Za konec pa bi vam želel opisati današnje srečanje v naravi z eno izjemno zanimivo živaljo, katero pa seveda vsi poznate. Opazoval sem ga na razdalji nekaj metrov in me je presenetil in nasmejal hkrati.
Srečal sem ježa (Erinaceus europaeus). Jež je prebivalec gozda, katerega v zadnjem času večkrat srečamo na cesti - povoženega, kot pa v naravi, kjer opravlja svoje čudovito poslanstvo za samo naravo. Sploh si ne moremo predstavljati, kako je koristen in učinkovit pri svojem nočnem pohodu. Je pa večkrat žrtev naših cest. Jež zelo slabo vidi in zelo dobro sliši, če mu pa grozi nevarnost se pa zvije v klobčič in cvili, hrka in cmoka. S tem se seveda zavaruje pred njegovimi naravnimi sovražniki. Prav zato sem mu želel nameniti nekaj besed in opozorila voznikom, da bodite previdni in poskušajte voziti primerno skozi naravo in po naših cestah da ga ne povozite!
Spoštovani ljubitelji narave, spoštovani prijatelji iz zelene bratovščine, naj vam bo tale prvi letošnji zapis vzpodbuda za delo v naravi, za vzpodbujanje pri strpnosti do narave in predvsem za strokovno ohranjanje narave in njenih prebivalcev, za kar pa smo usposobljeni lovci.

Za nameček pa še moj posnetek tega prebivalca gozda (ježa), kateri me je vzpodbudil k temu pisanju in razmišljanju o ... vsem, kar je v naravi in je za ta zapleten ekosistem zelo pomembnega značaja!

Uživajte in kliknite spodnjo povezavo na film!

https://www.youtube.com/watch?v=dk9-0RCU4vY

Peter Rajniš

Lovska družina Dobrava

Spodnja Senarska 3, 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah

VABILO NA 2. PRISTRELITEV PUŠK RISANIC 2019

lovce LD Dobrava, ki še niso opravili preizkusa pušk risanic vabimo na 2. pristrelitev, ki bo dne 22. 04. 2019 ob 09:00 uri pri lovskem domu LD Dobrava (velikonočni ponedeljek).

Zapisal: tajnik LD Zoran Belec                                               Starešina LD Franc Slekovec

PRIZNANJE MAKSU HOLCMANU, KOZJAŠKI LOVSKI LEGENDI

Na občnem zboru Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu so podelili spominsko priznanje Lovske zveze Slovenije ( LZS)  kozjaški lovski legendi, Maksu Holcmanu za  70 let zvestobe lovski organizaciji . Maksa je v  skrivnosti lova  vpeljal že njegov oče in  bogato lovsko kariero je nadgradil tudi z mnogimi odgovornimi funkcijami. Bil je dolgoletni gospodar in starešina Lovske družine Vurmat, ki se je pod njegovim vodstvom uveljavila, kot prepoznavni kolektiv skrbnih varuhov narave in divjadi na Kozjaku. Bogato znanje in vrhunske praktične izkušnje je prenašal na mnoge mlade lovce, katerim je bil dober mentor. Vedno se je zazemal za visoke etične standarde  v lovstvu in skrbel za ohranjanje bogate lovske tradicije. Kot gozdar je  v dolgih letih službovanja  dodobra spoznal vsak kotiček revirja in še danes kljub visoki starosti rad zaide na zelene stečine. Med lovci je  spoštovan tudi kot eden najboljših poznavalcev gamsov.

Za 50 let članstva v lovstvu pa je prejel spominsko  priznanje LZS  Anton Črnko, dolgoletni lovski čuvaj in nadvse aktivni član LD Vurmat.

M.T.

Fotografija:

Jubilant  Maks Holcman prejema priznanje iz rok predsednika NO LZ Maribor dr. Marjana Toša  (Foto: Slobodan Tatalovič)