Kontakt

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328

GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161

TAJNIK
dr. Zoran Belec
041 657-784

LOVSKI ČUVAJ

Vlado Steinfelser
031 578-161

Jure Toš
041 296 696

GOSPODAR DOMA

Rado Gradišnik
040-201-283

Ivan Turčin
041-882-592

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš 

Iskanje

Vremenska napoved

Živa slika

ziva-slika

 

Jelenjad krmišče

Vir : Litva

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

V OSREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH SE SEKA IN POŽIGA

Naravni pogoji mali divjadi v Pesniški dolini počasi res ne bodo več omogočali preživetja


Naravovarstveniki in lovci smo tudi to pomlad zaskrbljeni zaradi uničevanja živih mej, mejic
in redkih naravnih remiz. Lovska inšpekcija je v sporočilu za javnost poudarila, da so
ugotovili veliko primerov sekanja zaradi mejic in zarasti ob vodnih kanalih. Več je tudi
primerov kurjenj starega travinja zaradi čiščenja površin. Inšpektorji opozarjajo, da gre za
kršitev določil zakona o divjadi in lovstvu, ki se nanašajo na prepoved nekaterih posegov na
kmetijskih zemljiščih in ob bregovih voda. Zakon o divjadi in lovstvu zaradi varstva in zaščite
biotopov divjadi in tudi mnogih zaščitenih živalskih vrst prepoveduje sekanje, požiganje ali
drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih,
travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1. marcem in 1.
avgustom. Prav tako je prepovedano sekanje zarasti ob vodnih bregovih, čiščenje odvodnih
kanalov in praznjenje vodnih zajetih med omenjenim obdobjem.
Posebno poglavje je tudi letos požiganje suhih travišč z grmovjem vred, zaradi česar izginjajo
pomembne oaze za preživetje mnogih ptic, ježev, podlasic in mikroorganizmov v zemlji. V
lovski organizaciji nismo nikoli zanikali, da ima kmetijstvo pomembno vlogo pri ohranjanju
habitatov, biotske in krajinske raznolikosti. Območja, kot so trajno travinje, območja z nizko
intenzivnostjo pridelave in mozaično strukturo ter območja z ogroženimi vrstami in visoko
biotsko pestrostjo, ki predstavljajo kmetijska območja visoke naravne vrednosti obsegajo v
Sloveniji 300.000 ha. To je dobra polovica vseh kmetijskih zemljišč, ki se večinoma nahajajo
v marginalnih območjih in območjih omejenih za kmetijsko dejavnost. Opuščanje
kmetovanja na teh območjih in zmanjševanje odprtega prostora bi predstavljalo okoljsko
tveganje in potencialno izgubo kulturnih krajin. Zaradi tega je treba ohranjati kmetijsko
dejavnost na teh območjih. Vse v redu in prav, a žal je vse to bolj črka na papirju, kot pa
realno stanje v prostoru. Vsaj v Slovenskih goricah imamo za to trditev dovolj dokazov.
Marjan Toš


Fotografija: Kam naj se zateče divjad?/Foto: Marjan Toš
In kaj bo jutrijpg
Fotografija: Še pred dvema letoma je bila mejica, danes je goli jarek/Foto: Marjan Toš
Golo do obisti