Posegi v naravnem okolju so poljsko divjad pripeljali na rob propada

Na rednem, že 68. občnem zboru so se zbrali člani Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih
goricah. Ta kolektiv zelene bratovščine gospodari z nekaj več kot 3000 hektarji nižinskega
lovišča. V njem so se zgodile velike spremembe, zaradi katerih so se močno poslabšali naravni
pogoji za ohranitev poljske divjadi, še zlasti jerebic in fazanov. Njihova edina gosodarsko
pomembna vrsta divjadi je srnjad.Kot je na zborovanju povedal gospodar LD Dobrava Vlado
Steinfelser, so lani uplenili 113 srnjakov in srn, 112 lisic, 1 jazbeca, 4 poljske zajce, 9 fazanov, 9
divjih rac- mlakaric in 101 sivo vrano. Z vranami imajo kar precej težav, saj so se v Slovenskih
goricah izjemno namnožile in delajo škodo. Lani v tej LD niso uplenili nobenega divjega prašiča,
kateri sicer občasno zaidejo v njihovo lovišč. Prav tako jim ni uspelo upleniti nobenega šakala, ki
je še vedno redno navzoč v lovišču.Po besedah gospodarja Steinfelserja »je srnjad številčno še
primerno zastopana in da je populacija glede na bioindikatorje v dobri kondiciji. Zanimivo je
tudi, da se obseg škode po srnjadi ne povečuje.Imeli smo samo dva primera bolezni srnjadi , od
tega en primer močne driskavosti pri večletnem srnjaku, ki je bil sicer uplenjen, meso pa ni bilo
za prodajo. Divjih prašičev lani nismo uplenili«
Kritično pri mali – poljski divjadi
»Žal smo bili tudi lani soočeni s slabšanjem naravnih pogojev in razmer za malo, poljsko divjad.
Kot v prejšnjih letih so bile uničene mnoge mejice, žive meje in sicer že zelo redke remize. Na tem
področju se na območju našega lovišča razmere permanentno slabšajo, kar pomeni, da je
fazan kot nekoč celo gospodarsko pomembna divjad že na spodnji meji številčnosti. Naša naloga
ostaja samo ohranitev vrste. Poljska jerebica je iz naših polj in travnikov izginila,očitno pa smo
uspeli ohraniti poljskega zajca. Menim, da se je številčnost te divjadi popravila in ustalila.
Številčnost predatorjev je v porastu, to velja tako za ujede kot tudi za lisice in kune belice. Lani je
bil izjemno visok prirastek pri lisicah, zaradi česar je bilo tudi precej pritožb občanov in k sreči
tudi visoki odstrel. Z njim je treba nadaljevati. Stanje divje race – mlakarice je zadovljivo.
Negativno se v lovišču odraža navzočnost šakala, žal nam lani ni uspel odstrel niti ene te živali.
V delu lovišča na območju Senarske, Verjan, Čagone in Brengove, so se prenamnožile sive vrane,
katere delajo škodo kmetom na silažnih balah. Apeliram na vse člane, da intenzivno izvajajo lov
na te ptice, za katere je že nekaj let celo podaljšana lovna doba«, je opozoril Vlado Steinfelser
in slikovito zaključil z besedami: »Neki občan mi je pred dnevi dejal: dragi lovci, pomagajte, da
se bo gradnja hiš upočasnila, če ne v prihodnjih desetih letih ne bo imela prostora za življenje
niti ena srna več«.
Občnega zbora sta se udeležila tudi predstavnika pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem
Vrhu Jože in Rudi Maček in trojiški župan David Klobasa. Lovce so pozdravili tudi predstavniki
PGD Sv. Trojica.Starešina LD Dobrava Franc Slekovec je podelil nekaj priznanj za dolgoletno
članstvo v lovski organizaciji. Za 40-letno delovanje so dobili priznanja LZS Vinko Kocuvan, Ivo
Klobučar in Srečko Perko. Gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser pa je dobil zahvalo za
vodenje projekta ureditve lastnine zemljišč LD Dobrava.

Marjan Toš

Fotografija: Lovce v Dobravi skrbijo spremembe v naravnem okolju/Foto:Jure Toš
Fotografija: Vinko Kocuvn s priznanjem LZS/Foto: Jure Toš
Fotografija: Zahvalo LD Dobrava jeprejel gospodar Vlado Steinfelser/Foto: Jure Toš