V letošnjem letu je bilo v Sloveniji povoženih že 986 prostoživečih živali, od tega kar 692
srnjadi.

Število trkov, zlasti s prostoživečimi parkljarji in zvermi, v zadnjih desetletjih narašča povsod
po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote
prometa, večjih hitrosti vožnje, večanja številčnosti in razširjenosti živalskih populacij ter
vedno večjega nemira v naravnem okolju. Direkcija RS za infrastrukturo, raziskovalci divjadi,
upravljavci lovišč in Lovska zveza Slovenije že vrsto let vlagajo velike napore za zmanjšanje
števila trkov vozil z divjadjo na slovenskih državnih cestah z nameščanjem zvočnih
odvračalnih in kemičnih naprav in modrih svetlobnih odsevnikov na problematičnih odsekih
državnih cest.
Največ povozov divjadi je na lokalnih in regionalnih cestah brez ograj. Sploh tam, kjer
potekajo prometnice ob gozdovih ali celo skozi njih in ob velikih poljih z monokulturami
(koruza). Na avtocestah z ograjami ( te bi morale imeti še več nadhodov in podhodov za
divjad) je povozov sicer manj, so pa posledice mnogi hujše, tako za živali kot tudi voznike.
Do trkov z divjadjo oz. s prostoživečimi divjimi živalmi prihaja predvsem v mračnem delu
dneva, zjutraj in zvečer, torej v času, ko so živali najbolj dejavne. Glede letnih časov pa je
največ povozov spomladi, ko je aktivnost divjadi največja ( iskanje sveže paše, neprevidni
mladiči, označevanje teritorijev). Tem pojavom smo iz leta v leto priče tudi v LD Dobrava.
Po ocenah analitikov je za 90% povozov kriv človek – ne samo kot voznik zaradi prevelikih
hitrosti in neprilagodljivosti na cestah – pač pa zaradi grobih posegov v okolje – trase
avtocest na primer so uničile habitate divjih živali, njihove dolgoletne stečine in selitvene
poti ipd. Poleg srnjadi je na Štajerskem (in tudi v Prekmurju) vsako leto povoženih tudi veliko
poljskih zajcev, lisic, kun, jazbecev in divjih prašičev. Zaradi nenehnega naraščanja gostote
prometa in nemira v naravnem okolju divjadi bodo povozi terjali še večji krvni davek divjih
živali. 

M.T.

Fotografija:

Tudi v slovenskih goricah je na cestah je največ povožene srnjadi/Foto Marjan Toš