Krmišča za poljske kure so založena
Krma naj bo čim bolj podobna tisti, ki jo dobijo v naravi
Dr. Marjan Toš

Dopolnilno zimsko krmljenje poljskih kur (predvsem fazana in poljske jerebice) je biotehniški ukrep za ohranjanje kondicije, vitalnosti in preživetja male divjadi v času zimskega pomanjkanja naravne hrane. V Sloveniji je izvajanje tovrstnega krmljenja dovoljeno le na določenih lokacijah in v skladu s smernicami upravljanja lovišč.
Zaradi intenzivnega kmetijstva in pomanjkanja strnišč ter plevelnih semen v kulturni krajini poljske kure pozimi težko najdejo dovolj energijsko bogate hrane. Dobro prehranjene ptice spomladi lažje prenesejo stres ob parjenju, kar neposredno vpliva na večjo uspešnost valjenja in preživetje mladičev (kebčkov).
Redno založena krmišča preprečujejo, da bi se ptice selile v manj varna območja, kjer so bolj izpostavljene plenilcem, prometu in predvsem intenzivnemu kmetijstvu z monokulturami ter uporabo kemičnih zaščitnih sredstev.
Pri dopolnilnem krmljenju vseh vrst divjih, prostoživečih živali je treba poskrbeti, da bo krma čim bolj podobna tisti, ki jo ta divjad dobi v naravi.
Za fazane (in tudi poljske jerebice) je primerna koruza (v zrnju ali storžih), pšenica, ječmen, oves in proso. Vse te žitarice zagotavljajo potrebno energijo. Drobni ostanki sena s semeni trav in zelišč so posebej pomembni za poljsko jerebico. Lovci ponekod uporabljajo še ohrovt, repo ali krmni ohrovt na njivah. S tem kuram zagotavljajo vitamine in vodo v času snežne odeje.
Eno od nepisanih pravil je, da naj bodo krmišča v revirjih, kjer lovcem še uspeva ohranjati fazane in jerebice, založena vse leto.
V zimskih pogojih pa je treba posebej paziti na poljske jerebice in jim omogočiti dostop do zelene krme (detelja, lucerna) pod snegom. Običajno se naredijo gazi ali spluži sneg. Poleg vsega tega pa lovci v teh predelih lovišča intenzivneje nadzorujejo zaradi povečanega števila predatorjev, zlasti lisic, kun in v zadnjih letih tudi šakala.


