Lovska družina Dobrava

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

PREVIDNO V NARAVI: Prostoživeče živali polegajo mladiče, zato so še posebej občutljive

V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo.

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.

Lovski dom dobil novo ograjo

Postavitev ograje.

Gospodarji našega lovskega doma na čelu s starešino so ob lovskem domu Dobrava v Slovenskih goricah postavili in obnovili čudovito leseno ograjo. Sedaj bodo aktivnosti in vsakoletni pristreli risanic naših "jagrov" ter razne strelske tekme še bolj varne in primerne za obiskovalce. Namreč naš lovski dom ima prečudovito strelišče ter nov avtomatski stroj za izmet glinastih golobov. Pozdravljamo in se zahvaljujemo delovni ekipi za postavitev in izdelavo čudovite ograje ob tem prelepem lovskem objektu v osrčju Slovenskih goric.

20210414 174211

20210414 174403

fotografija : Franc Slekovec - starešina 20210414 174240

Lovski pozdrav,

Urednik

SPOROČILO ZA ČLANE LD DOBRAVA

Kako lahko lovska družina v času epidemije Covid-19 izvede občni zbor

Lovska zveza Slovenije je pred časom na spletni strani objavila zalo aktualno temo, zapisali so: »Ali bi v kratkem bi morali izvesti izredni občni zbor, kmalu nas čaka organizacija rednega občnega zbora in v letošnjem letu tudi volitve organov lovske družine. Kako organizirati dogodke, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih?«

Navedli so tudi tri načine, kako izvsti občne zbore:

Zbor članov se lahko izvede korespondenčno

V skladu s 114. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20) se lahko ne glede na določbe temeljnega akta oziroma statuta društva v času do preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi oziroma prepovedi zbiranja zaradi preprečevanja okužb s covid-19, o najpomembnejših odločitvah skliče in izvede zbor članov korespondenčno, če se lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov.

Mandat se lahko podaljša

Za sklic, izvedbo in odločanja na korespondenčnem zboru članov društva se uporabljajo določbe temeljnega akta. Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19 potekel mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s prejšnjim odstavkom.

Sklic najkasneje v treh mesecih od preklica ukrepa zbiranja

Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19. Odločitev o izvedbi občnega zbora lovske družine je seveda na upravnem odboru lovske družine.

Glede ostalih rokov, ki jih za posamezna opravila predvidevajo akti lovske družine, ni v predpisih, povezanih z omejitvenimi ukrepi, nič določeno, kar pomeni, da tečejo. Ker je zbiranje prepovedano ali omejeno, potem "srečanja v živo" niso možna, se pa lahko seje organov lovske družine izvedejo korespondenčno, bodisi v obliki dopisne seje, po e-pošti, po telefonu ali preko videokonference.

Povzel

M.T.

Fotografija:

Tudi v letošnji zgodnji pomladi nam izginjajo remize in mejice. Prizor je iz obronkov Oseka ( Foto: Marjan Toš)

Remize na obronkih revirjev Dobrava in Osek ni večJPG

LOVSKI DOMOVI ŠE VEDNO SAMEVAJO

V zeleni bratovščini v pričakovanju skorajšnjega konca epidemije
LOVSKI DOMOVI ŠE VEDNO SAMEVAJO

Epidemija je občutno spremenila tudi dinamiko dogajanja v lovskih družiah širom po Sloveniji.
Skupni jesenskih lovov lani ni bil, lovci so svoje naloge in obveznosti iz naslova javne službe
opravljali individualno ob upoštevanju strokovnih navodil epidemiološke stroke. Kljub temu so
bolj ali manj izpolnili obveznosti z naslova odstrela in se povsod potrudli za izvedbo prevetivnih
nalog za preprečevanje nevarnosti afriške prašičje kuge. Kolikor je bilo le mogoče so na veliko
izvajali lov na divje prašiče na čakanje. V zimskih mesecih so poskrbeli za pomoč divjadi z
dopolnilnim krmljenjem, tam, kjer to divjad še imajo in je bilo to opravilo potrebo. Se je pa v
celoti ustavilo društveno in družabno življenje po LD. Ni bilo ne lovskih posvetov in drugih
sestankov, vse se je dogajalo preko informacjske tehnologije in video konferenc. Odpadla je
večina strelskih in kinoloških prireditev. Lovski domovi so skozi vse leto bolj ali manj samevali.
Lovci upajo, da bo epidemije kmalu konec in da se bo njihovo življenje vnovič vrnilo v ustaljene
tirnice.

M.T.
Fotografija:
Lovski dom v Dobravi že dolgo sameva ( Foto: Marjan Toš)

Zima v Dobravi

V ENI NOČI DEVET ZVITOREPK

Dolgoletni član in gospodar Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah Vlado Steinfelser

je med člani zelene bratovščine poznan ne samo kot vrhuski strelec na glinaste golobe , pač pa

tudi kot pretkan in uspešen lovec na zvitorepke. Letošnjo zimo so lisice lovcem iz Dobrave

povzročale kar precej sivih las. V Spodnji Senarski so lisice v nekaj dneh »pokradle« dvajset

kokoši, vaščanki iz Zgornje Senarske pa v enem tednu kar 25 kokoši. Zato so šli lovci v akcijo in

cele noči presedeli na prežah ob lisičinah. Najbolj vztrajen je bil seveda Vlado, ki je v noči iz 2.

na 3. februar doživel neverjetno in sila redko Dianino darilo – v eni sami noči je namreč upenil

kar 9 zvitorepk in zvitorepcev. Čakal je na preži v revirju Brengova, na katero se je povzpel ob

17. uri popoldne. Že čez poldrugo uro je bila na dlaki prva zvitorepka, potem pa do jutra vse do

6.ure še osem. Žal mu je za deseto, ki na žalost ni obležala v ognju. Za takšen uspeh je treba res

veliko vztrajnosti, potrpljenja in seveda mirne roke. Da o lovski sreči, brez katere na lovu tudi ni

uspeha, ne govorimo posebej. Vlado to dobro ve!

M.T.

Fotografija: Vlado ob zvitorepkah iz Brengove ( Marjan Toš)

Dobro je vedeti: PKP7 prinaša 30 % znižanje načrtovanega odvzema za upravljavce lovišč

Državni zbor RS je j na 55. izredni seji s 50 glasovi za in 7 proti izglasoval Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP7).

Glavni cilj zakona je omiliti in odpraviti posledice covid-19, tudi na področju lovstva. V 57. členu PKP7 je tako navedeno, da se ne glede na 2. točko prvega odstavka 21. člena Zakona o divjadi (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US, 17/08, 46/14 - ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr.) pri izvajanju načrtovanega odvzema posameznih vrst parkljaste divjadi v letu 2020 upravljavcem lovišč in lovišč s posebnim namenom dovoli znižanje do 30 % od načrtovanega odvzema posamezne parkljaste divjadi, kot je določeno v letnem načrtu posameznega lovsko-upravljavskega območja za leto 2020.
Epidemiološke razmere in ukrepi za omejitev širjenja bolezni covid-19 v letu 2020 so namreč bistveno vplivali na možnost izvajanja lova oz. doseganje načrtovanega odvzema vseh vrst divjadi. Čeprav je bil lov kot dejavnost, ki se izvaja pod pogoji javne službe, dovoljen, je bilo izvajanja lova oteženo zaradi večjega pritiska prebivalcev v lokalne gozdove, bistveno manjše intenzitete lova v številnih loviščih zaradi spoštovanja vladnih ukrepov in priporočil zdravstvene stroke, nezmožnosti izvajanja učinkovito organiziranih skupinskih lovov, karantene in samoizolacije številnih lovcev, in tudi zaradi bistveno manjših izgub divjadi v obdobju najbolj intenzivne omejitve javnega življenja.

/po LZS povzel dr. Marjan Toš/

Fotografija: V revirju Dobrava na območju Sp. Senarske že vso jesen in zimo spremljamo nekoliko poškodovano štorkljo, ki ni odletela v tople kraje, pač pa je ostala v Slovenskih goricah.Upajmo, da bo zimo preživela.
(Foto: Marjan Toš)

ŠTORKLJA PRED LASBAHERJEVIM VRTOM

VABILO NA IZREDNI OBČNI ZBOR 2020

Lovska družina Dobrava

Spodnja Senarska 3, 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah

Datum: 23. 12. 2020

VABILO NA IZREDNI OBČNI ZBOR 2020

V skladu s pravilnikom LD Dobrava in sklepi Upravnega odbora LD starešina LD Dobrava Franc Slekovec sklicuje izredni Občni zbor, oz. izredni zbor lovcev Lovske družine Dobrava, ki bo:

v nedeljo, dne 27. 12. 2020 ob 09:00 uri v lovskem domu LD Dobrava

Za predsednika IOZ 2020 je predlagan Marjan Toš, za člana delovnega predsedstva IOZ sta predlagana Franc Lorenčič in Jure Toš. Zapisnikar bo tajnik LD Zoran Belec.

Za predsednika verifikacijske komisije je predlagan Peter Rajniš, za člana verifikacijske komisije pa Danilo Muršec in Branko Grajfoner.

Predlagan je naslednji DNEVNI RED:

Sprejem novih članov v LD Dobrava.
Razno:

razdelitev koledarjev, hologramskih nalepk, srajc, kravat ter položnic za plačilo članarine (lovci vstopajo v lovski dom posamezno),
poročilo gospodarja z napotilom na zimsko krmljenje divjadi. Obenem gospodar prosi uplenitelje srnjadi, da s seboj prinesejo trofeje.

Lovski zdravo!

Tajnik LD Zoran Belec Starešina LD Franc Slekovec

SREČNO 2021!

Cvetje ki ne ovene VOSCILO 2021

Aktualno sporočilo lovcem

Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je 4.decembra 2020 sprejelo naslednji sklep:

Celotno ozemlje Republike Slovenije se opredeli kot območje z izrazitim tveganjem, na katerem

se izvajajo naslednji ukrepi:

a) domačo perutnino in ptice v ujetništvu se:

- zadržuje v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami,

predvsem vodnimi; zaradi dobrobiti se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar

je pri tem treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi;

- krmi in napaja v zaprtih oziroma pokritih prostorih;

b) oskrbovanje perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop

prostoživeče vodne ptice, je dovoljeno po obdelavi vode, ki

zagotavlja inaktivacijo virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV

razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je npr. kloriranje);

c) krmljenje prostoživečih vodnih ptic ni dovoljeno; s tem se zmanjša nepotrebno zadrževanje

ptic na posameznih mestih in možnost prenosa virusa med njimi ter na perutnino in ptice v

ujetništvu preko kontaminirane obutve in obleke;

č) zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih

prireditvah, razen če se taki dogodki organizirajo in izvedejo tako, da je tveganje širjenja virusov

z ptic, ki bi bile lahko okužene, na druge ptice kar najbolj zmanjšano.

Lov na race mlakarice predstavlja velik dejavnik tveganja za širjenje bolezni med

prostoživečimi pticami in prenos na perutnino, zato lovcem priporočamo opustitev lova

oziroma dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov.

Fotografija:

Lov na race mlakarice naj se opusti (Foto: Marjan Toš)

POOSTREN NADZOR DOGAJANJA V LOVSKIH DOMOVIH IN KOČAH

Iz Lovske zveze Maribor so sporočili, da so prejeli posebno opozorilo Lovske zveze Slovenije o

napovedanih poostrenih nadzorih dogajanja v lovskih domovih in kočah. V njih naj bi se

domnevno organizirale zakuske in družabna srečanja, kar seveda ni del javne službe, ki jo tudi

med epidemijo lahko izvaja lovska organizacija.

Inšpekcija za lovstvo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta v zadnjih dneh

prejela številne prijave, da se v lovskih domovih in kočah kršijo ukrepi vlade, ki prepovedujejo

vsakršno zbiranje in združevanje ljudi. Prijaviteji so o tem obvestili tudi Lovsko zvezo Slovenije.

Zaradi vsega tega je lovska inšpekcija v času trajanja razglasitve epidemije in sprejetih ukrepov

za njeno zajezitev in v času trajanja skupnih jesenskih lovov do 31. 1. 2020

napovedala poostren nadzor v vseh lovskih domovih in kočah. V primeru neposredno zaznanih

kršitev bo lovska inšpekcija tudi sankcionirala kršitelje. Ob tej napovedi je vodstvo Lovske zveze

Slovenije vnovič opozorilo na dosledno spoštovanje vseh strokovnih priporočil NIJZ in sklepov

pristojnih organov LZS. Tudi v območni Lovski zvezi Maribor, v kateri nimajo podatkov o

omenjenem dogajanju po lovskih domovih, so vse Lovske družine (LD) opozorili na

spoštovanje ukrepov in navodil, saj si nihče ne želi množične okužbe članov zelene

bratovščine.Zaradi epidemije in ukrepov slovenskih oblasti, so letošnji skupni jesenski lovi

močno omejeni in dovoljeni samo članom lovske družine, ne pa tudi njihovim gostom. V večjem

delu LD na mariborskem območju so skupne love povsem odpovedali in izvajajo samo

posamične love na visoko divjad in predatorje. Tako je tudi v LD Dobrava v Slovenskih goricah.

Marjan Toš

Fotografija: Motiv iz lovišča LD Vurmat ( foto: Jure Toš)

Darežljiva Diana na Kozjaku

JURETOV PRVI GAMS V POBRATENI LD VURMAT

Sodelovanje in prijateljevanje članov zelene bratovščine iz Vurmata na Kozjaku in Dobrave v Slovenskih goricah traja že več kot štiri desetletja. Rezultat dobrega sodelovanja in iskrenega lovskega tovarištva so tudi vsakoletne izmenjave lovov na srnjaka v LD Dobrava in gamsa v LD Vurmat. Letos je gamsa v pobrateni LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem vrhu lovil lovski čuvaj Jure Toš. Očitno mu je bila Diana zelo darežljiva, saj sta z vodnikom Dominikom, sicer gospodarjem LD Vurmat, v soboto, 21. novembra 2020 malo po 13.00 uri uplenila lepega kozla. Lov je bil zahteven, kot je to običajno na Kozjaku. Gamsa loviti ni enostavno, treba je biti v dobri kondiciji, vztrajati, imeti ostro oko in mirno roko. Vsega tega sta očitno imela dovolj in v »Pogorišču« nad Dravo je padel na dlako lepi mlajši gams. Juretu za lep spomin na lovsko doživetje med lovskimi prijatelji in tovariši iz Vurmata.Lovski blagor je bil skren, veselje uplenitelja pa neizmerno. In še drobna zanimivost – Juretov dedek Štefan, tudi lovec LD Dobrava, je moral velikokrat laziti za gamsi po kozjaških strminah, Juretu pa je bilo to prihranjeno. Takšna je pač »jaga«, enkrat tako, drugič drugače, a če ti je Diana naklonjena, je toliko lažje...

M.T.

Fotografije ( arhiv LD Vurmat)

Po uspešnem lovu

Po uspešnem lovu na Kozjaku

Motiv iz Pogorišča na Kozjaku

Stran 13 od 21

Kontakt

Iskanje

Vremenska napoved